Mario Vrgoč: »Klasičen spletni oglasnik danes ni več dovolj«

V intervjuju (daljšo različico boste našli v MM-u, ki izide že kmalu) pojasnjuje, kako se bolha.com odziva na spreminjajoča se pričakovanja uporabnikov, kakšno vlogo pri tem prevzema umetna inteligenca ter zakaj sta zaupanje in varnost ključna temelja razvoja platforme.

Prevzeli ste vodenje bolha.com v času, ko se trg spletnih oglasnikov hitro spreminja. Kaj vidite kot največji izziv in največjo priložnost?

Največji izziv je slediti pričakovanjem uporabnikov, ki se hitro spreminjajo. Ljudje želijo, da so spletni oglasniki hitrejši, preprostejši in bolj zaupanja vredni, tehnologija, še posebej umetna inteligenca, pa ta pričakovanja dodatno zvišuje.

Prav v tem je tudi velika priložnost za bolha.com. Imamo močno domačo blagovno znamko, veliko skupnost uporabnikov in dobro poznamo slovenski trg. Z boljšo tehnologijo in preprostejšo uporabniško izkušnjo lahko nakup in prodajo še olajšamo. Naša ambicija je, da bolha.com ostane prva in najbolj naravna izbira v Sloveniji, ko želi nekdo karkoli kupiti ali prodati.

Vodite tako bolha.com kot hrvaški Njuškalo. Katere so največje razlike med slovenskim in hrvaškim trgom spletnih oglasnikov?

Slovenski in hrvaški trg sta si precej podobna. Spletni oglasniki so na obeh dobro uveljavljeni, uporabniki pa iščejo predvsem veliko izbiro, dobro razmerje med ceno in vrednostjo, preprosto uporabo ter vse bolj tudi zaupanje in varnost.

Največja razlika je v velikosti. Hrvaška je večji trg, zato je tam več ponudbe in povpraševanja ter širši ekosistem spletnega trgovanja. Slovenija je manjši trg, vendar zelo digitaliziran in zrel, ko gre za spletno nakupovanje. Razlike se kažejo tudi v tem, katere kategorije so na posameznem trgu bolj zastopane.

Se razlikujejo tudi navade uporabnikov? Kje so Slovenci bolj zadržani oziroma bolj odprti pri spletnem trgovanju?

Uporabniki na obeh trgih se obnašajo precej premišljeno in vedo, da lahko preko spletnega oglasnika hitro prodajo stvari, ki jih ne potrebujejo, in najdejo kakovostne izdelke za dobro ceno.

Slovenci ste pri spletni trgovini morda bolj dovzetni za novosti in jih hitreje sprejemate, ste pa bolj previdni pri predplačilih neznancem. Zato se velik del transakcij zaključi osebno, z ogledom in gotovino. Ta previdnost nas je spodbudila k razvoju storitve BREZ SKRBI, ki kupcu in prodajalcu omogoča zaščito plačila in varno transakcijo z dostavo.

Kateri segmenti rabljenih izdelkov trenutno najbolj rastejo?

Rastejo skoraj vsi segmenti. Izrazita je rast pri elektroniki, saj ljudje ob nakupu nove opreme vse pogosteje prodajo prejšnjo. Pri toplotnih črpalkah smo zabeležili več kot šestkrat toliko oglasov kot lani, kar kaže tudi na to, da Slovenci ob prenovah doma stare, še uporabne naprave vse pogosteje ponudijo naprej. Zaradi rekordnih cen srebra se je ponudba srebrnikov več kot podvojila, naložbenega srebra pa skoraj potrojila.

Trg rabljenih izdelkov že zdavnaj ni več omejen le na oblačila in pohištvo. Ponudba govedi je zrasla za 159 odstotkov, konj za 110, drobnice za 105 in perutnine za 85 odstotkov. Pred olimpijskimi igrami v Milanu je za 140 odstotkov poskočila tudi ponudba smučarske opreme.

Trg marketplace platform postaja vse bolj konkurenčen. Kako prihod igralcev, kot je Vinted, spreminja pravila igre? Kako gradite zaupanje v blagovno znamko Bolha v času vse večje konkurence?

Vinted in druge specializirane platforme so pripomogle k temu, da nakup rabljenih izdelkov postaja nekaj povsem običajnega, hkrati pa so dvignile pričakovanja uporabnikov. Ti danes pričakujejo, da so plačilo, dostava in zaščita kupca del platforme. Na bolha.com smo odgovorili z že omenjeno storitvijo BREZ SKRBI, ki smo jo letos nadgradili z dostavo na paketomate.

Raziskava kaže tudi zanimiv odnos uporabnikov do velikih tujih spletnih trgovin, kjer je jasno, da se uporabniki zavedajo tudi druge plati takšnega nakupovanja, predvsem nepotrebne embalaže in ogljičnega odtisa dostave.

Prav tu ima bolha.com pomembno prednost. Ponujamo lokalno alternativo, kjer so izdelki že tukaj, pogosto takoj na voljo, kupec si jih lahko pred nakupom ogleda, predvsem pa z nakupom rabljenega podaljšuje njihovo življenjsko dobo. Tako ne gre več samo za vprašanje cene, ampak tudi za premišljeno in bolj trajnostno potrošnjo.