Lidija Rakuša: »Rada raziskujem, preizkušam nove stvari in hodim po robu.«
Lidija Rakuša, ki jo gostimo na tokratni naslovnici Marketing magazina, o svojem delu govori z nalezljivo energijo, hkrati pa ostaja trdno zasidrana v poslovni realnosti.
Lidija Rakuša je direktorica marketinga v Spar Slovenija postala pred štirimi leti, njena karierna pot do tistega trenutka pa je bila precej pestra. Začela jo je na agencijski strani. Najprej v agenciji Futura DDB kot medijska planerka za naročnika Krka in McDonald’s, nato pa v skupini Mayer Mccann in & Company (Initaitive) kot medijska planerka. Tam je bil njen naročnik Unilever, za katerega pravi, da je ključno zaznamoval njeno kariero tudi v strateškem smislu. Sledilo je delo v medijski agenciji OMD, kjer je sodelovala z več ključnimi naročniki, med katerimi omeni Renault, Barillo, Beiersdorf in Hervis, skrbela pa je tudi za pridobivanje novih naročnikov.
Med novimi naročniki je bil tudi Lidl, za katerega je skrbela najprej na agencijski strani, nato pa po nekaj letih prešla na naročniško stran. Preizkusila se je tudi v turizmu in se kot vodja marketinga in prodaje na smušišču Golte skupaj z ekipo trudila, da bi tam oživila tudi poletni turizem, kar jim je v obdobju pred epidemijo koronavirusa dobro uspelo.
V času epidemije je delovala kot direktorica marketinga v Merkur trgovini, ki je bila v času, ko smo morali ostajati doma in so ljudje še bolj kot sicer skrbeli za projekte v svojem domu, hiši, na vrtu in na terasi, zelo pomemben DIY-trgovec. Zadnja štiri leta kot direktorica marketinga v Sparu skrbi za nadaljnji ugled, prepoznavnost, rast tržnega deleža in obiska največje maloprodajne trgovske verige po prometu v Sloveniji.
Lidija, pogled na vašo dosedanjo pot in vse »stopničke«, ki so vas pripeljale do sem, je res pester. Se vam zdi, da vas je katera od njih še posebej zaznamovala oziroma da je bila za vas prelomna?
Verjetno je bil to skok iz agencije na naročniško stran, v Lidl, kjer sem sprva skrbela za medijski zakup, nato pa sem postala vodja oglaševanja. Od takrat naprej sem bila zrela za vodenje večjih ekip in ne le za dobro vodenje projektov.
Kaj je tisto, kar je »mlado Lidijo« sploh pritegnilo v svet marketinga?
Mlado Lidijo je »vleklo« v svet medicine, saj sem si vedno želela, da bi ljudem lahko pomagala. A moj oče je bil ekonomist in šla sem po njegovih stopinjah, k temu pa je prispevalo tudi dejstvo, da so se vse moje prijateljice odločile za študij ekonomije, zato sem šla na Ekonomsko fakulteto tudi jaz.
V marketingu sem nato našla »svoj svet« in ni mi žal. Tudi tukaj dobro opravljam svoje poslanstvo in pomagam ljudem razumeti svet blagovnih znamk in njihove koristi.
Kaj pa je tisto, kar vas v tem svetu še vedno najbolj navdušuje, ali, če vprašam drugače – kaj je tisto, zaradi česar greste vsako jutro še vedno z navdušenjem v službo?
Uživam v marketingu, saj je to res delo, ki je kreativno in nikoli dolgočasno. Vedno imamo v mislih kupca, njegovo družino, njihove potrebe … Lepota mojega poklica je, da nenehno iščemo rešitve za izzive, ki jih ima kupec na različnih stičnih točkah. Seveda tega ne počnem sama, vse to delamo skupaj z odlično ekipo sodelavcev, zato vsak dan pričnem z nasmehom. V meni je neka nevidna sila, ki me žene naprej. Rada raziskujem, preizkušam nove stvari, testiram, hodim po robu. In to mi moja služba omogoča.
Lidija Rakuša. Foto: Peter Irman
Kako je sploh videti vaš običajen delovni dan?
Moj dan je običajno razdeljen na dva dela: strateškega in operativnega. V prvem, strateškem delu se posvečam poslovnemu delu, analizi rezultatov, pregledu raziskav in iskanju vpogledov v potrošnika, trg ter trende.
Drugi del dneva posvečam svoji ekipi in sodelavcem, ključnim projektom ter vodenju ekipe. V ta del seveda sodi tudi vse administrativno delo, ki ga novodobni direktorji brez tajnic seveda opravljamo sami. In tukaj se veselim, da mi bo kmalu lahko pomagal UI-agent, ki bo prebiral in urejal mojo e-pošto. Naša ekipa ga že testira.
Vaša karierna pot vas je vodila od Lidla preko Merkurja in Spara – se vam zdi, da so vam trgovci »usojeni«? Kaj se vam zdi najbolj zanimivo pri delu v tej panogi?
To »usodo« sem si izbrala sama. Rada imam trgovino, rada imam hitrost in delo z ljudmi. V trgovski panogi skrbimo, da imamo na voljo hrano, osnovne dobrine in vse pripomočke, ki jih ljudje potrebujemo za vsakodnevno življenje. Ni nam vseeno, kaj ljudem ponujamo in kakšno hrano jemo, zato je lep občutek oziroma zavedanje, da lahko vplivaš na to, da pri nas jemo kakovostno in zdravo hrano.
Hrana je več kot le energija za življenje. Ob hrani se tudi družimo, tako v kuhinji, ko kuhamo z odličnimi sestavinami in pripomočki, kot kasneje ob mizi, ko z najdražjimi uživamo ob kulinaričnih doživetjih ali ob pogovorih, ki stečejo ravno ob poletnem mocktailu in dobrem sirčku na terasi s prijatelji.
Delo v trgovini se mi zdi plemenito, ob večjih praznikih gremo iz centrale tudi na pomoč sodelavcem v trgovini in polnimo police. Mar nam je za sodelavce in mar nam je, da bodo kupci dobili vse, kar potrebujejo za praznike.
Vsi vemo, da gre za panogo, kjer vlada ogromno konkurence. Kako danes definirate vlogo blagovne znamke v kategoriji, kjer se pogosto zdi, da odloča predvsem cena?
Blagovna znamka je obljuba dodane vrednosti za kupca. Kupci kupujemo pri blagovni znamki zaradi njene obljube, ideje, kakovosti, življenjskega sloga, ki ga nam omogoča ta znamka. Pomembno je, da blagovne znamke ne razvrednotimo. V Sparu prodajamo priznane blagovne znamke, ki kupcem zagotavljajo dodano vrednost, hkrati pa jim s pestrim naborom naših lastnih blagovnih znamk omogočamo tudi nakup izdelkov, ki imajo odlično razmerje med kakovostjo in ceno. Zato nas kupci in dobavitelji cenijo ter nas na naših prodajnih mestih vsak dan obišče več kot 200.000 kupcev. Ponujamo široko izbiro več kot 35.000 izdelkov, in tako kupcem ni potrebno iti drugam, saj pri nas dobijo vse na enem mestu.
Kako se po vašem mnenju spreminja pomen lojalnosti v času, ko imajo potrošniki praktično neomejeno izbiro, in kako v Sparu spodbujate zvestobo svojih kupcev?
Zvestoba kupcev se gradi na različne načine. Na prodajnem mestu imajo izjemno vlogo načini, na katere z osebno noto h kupcem pristopajo naši zaposleni v trgovinah. Pomembno je, da so prijazni in na voljo za pomoč, kar kupci cenijo in se k nam radi vračajo.
S kuponi in aplikacijo na dlani nudimo popuste in ugodnosti, ki kupcu omogočajo, da jih unovči za tiste izdelke, ki jih želi. Vsak teden imamo v akciji v letaku za člane programa SPAR Plus več kot tisoč izdelkov. Kupcem nudimo tudi tako imenovano »tailor made ponudbo«, v okviru katere jim prikazujemo izdelke iz letaka posebej zanje. Prav tako s segmentirano ponudbo nagovarjamo tiste, ki imajo posebne prehranske potrebe ali navade in morajo na primer uživati hrano brez glutena ali brez laktoze. Cenimo vsakega kupca in mar nam je, kako se počuti pri nas. Kupcem pa tudi omogočamo, da nam s povratnimi informacijami po nakupu sporočajo, kaj jim je bilo všeč in kaj pogrešajo. Tako smo lahko vsak dan boljši.
Katere vrednote so tiste, za katere si želite, da jih potrošniki najprej povežejo s Sparom?
Spar je družinsko podjetje in naše vodilo je, da skrbimo za boljše življenje naših kupcev. Naše vrednote so, da smo prijazen, enostaven in sodoben trgovec, in to nas zaposlene vodi k zagotavljanju najboljše nakupne izkušnje. Kupci nas prepoznavajo kot trgovca, ki ponuja najbolj svežo in najbolj kakovostno hrano, in ponosni smo, da smo po raziskavah najbolj priljubljen trgovec v Sloveniji, trgovec, za katerega bi se kupci odpravili po nakupih tudi dlje in bili pripravljeni plačati več.
Lidija Rakuša. Foto: Peter Irman
Spar je letos slavil 35 let prisotnosti na slovenskem trgu. Kako ste proslavili to lepo obletnico?
Za naše kupce smo pripravili praznovalno ponudbo in dve nagradni igri. V prvi smo podarili 35.000 evrov, v drugi pa avtomobil BMW. Praznovanju so se pridružili tudi dobavitelji, ki so z nami delili zgodbe, ki jih skupaj ustvarjamo že 35 let.
Koliko svobode pa ima slovenska ekipa pri oblikovanju marketinških aktivnosti?
Slovenska ekipa deluje neodvisno na našem trgu in večino kreativ pripravimo sami. Trgi so namreč različni tako v smislu konkurence kot nakupnih navad kupcev. S koncernom pa iščemo sinergije in si pomagamo na področjih, kjer nam to omogoča, da smo skupaj boljši.
Na katere kampanje, ki ste jih zasnovali v času, odkar ste prisotni v podjetju, ste osebno najbolj ponosni?
Ponosna sem na vse delo svoje ekipe, posebej pa lahko izpostavim projekt za mlade z glasbeno skupino Joker Out, s katero smo ustvarili izdelke po njihovem okusu. Sem sodijo funkcionalne vode, ledeni čaj, vitaminski in imuno »shoti« ter gumi bomboni, ki se odlično prodajajo. Izpostavila bi tudi kampanjo »Ker mi je mar« in poletno različico kampanje »Ker mi je mar, kaj gre na žar«. Slednja je bila po raziskavi System 1 ocenjena izjemno visoko, bistveno nadpovprečno po učinkovitosti.
Ponosna sem tudi na projekt MasterChef, v okviru katerega že tretje leto navdušujemo ljudi, da tudi sami kuhajo s sestavinami iz Spara. Prav tako smo ponosni na izjemne izdelke v Hitroteki, ki smo jih razvili s pomočjo naših vplivnežev. Sem sodi na primer Nikina bovla, ki jo je ustvarila Nika Krmec.
Kako v Sparu usklajujete kratkoročne prodajne cilje z dolgoročnim grajenjem blagovne znamke?
To bi lahko opisala s stavkom: »Long drives the short.« Prvenstveno skrbimo za dolgoročno rast skozi strateške aktivnosti podjetja in kampanje, ki to podpirajo. Kratkoročno pa v svetu konkurenčnosti trgovine v Sloveniji večina trgovcev ponuja dnevne spodbude in odlične akcijske izdelke, ki nam pomagajo, da dosežemo kratkoročne, dnevne cilje z vidika obiska kupcev, njihovega zadovoljstva in želje po ugodnem nakupu. Zato trgovci še vedno investiramo v letake, a si hkrati vsi želimo, da bi jih ukinili v papirni obliki. Prepričana sem, da bi bili vsi skupaj veliko bolj trajnostni, če bi kupce navadili, da nas spremljajo na digitalnih formatih.
Kaj je danes v marketingu bistveno drugače kot takrat, ko ste na tem področju začenjali?
Fizična trgovina je še vedno pomembna na področju preskrbe s hrano in tukaj ni napovedi, da bi se ta trend kaj kmalu obrnil kam drugam. Se pa spreminjajo navade kupcev in njihove potrebe. S tem se spreminjamo tudi mi. Med drugim nastajajo novi formati trgovin, večja je potreba po vnaprej pripravljeni kakovostni hrani in obrokih, po hitrem nakupu. In s tem se spreminja marketing, ki mora na trgu te potrebe zaznati in ponujati rešitve hitro, najhitreje, prvi …
Potrošnika iščemo na novih kanalih, ob novih priložnostih, a zakonitosti marketinga se ne spreminjajo – sporočilo naj bo vedno eno, naj bo jasno in komuniciraj ga konsistentno. Pomembna sta doseg in kreativa, torej drugačnost za preboj skozi množico sporočil. Danes bolj kot kadar koli prej velja, da z enim medijem ne dosežemo ciljne skupine. Medije je potrebno medsebojno kombinirati za širok doseg, vsak od njih pa ima svojo vlogo ob svojem času. In to je drugače kot včasih. Zasičenost medijskega prostora je visoka, pozornost potrošnika pa manjša. Zato še vedno menim, da je vloga odličnega medijskega planiranja izjemno pomembna in da je sodelovanje s kreativo, ki je prilagojena mediju in potrošniku, prava pot.
Po njenih besedah je odlično marketinško voditeljstvo sposobnost povezovanja poslovnih ciljev skozi grajenje odnosa s kupci, s ciljem, da ima podjetje dobre poslovne rezultate in stabilno rast, kupci pa višje zadovoljstvo in pripadnost blagovni znamki.Lidija Rakuša. Foto: Peter Irman
Omenili ste, da se navade kupcev in njihove potrebe spreminjajo. Katere spremembe v vedenju potrošnikov so tiste, ki so vas v zadnjih letih najbolj presenetile?
Preseneča me, da se skrb za trajnost ne odraža v spremembi nakupnih navad dovolj hitro. Ljudje živijo trajnost na »deklarativni ravni«, obnašajo pa se (še) ne tako. Seveda pa obstajajo izjeme, ki so nam lahko za zgled.
Največje spremembe, ki so se zgodile v vedenju potrošnikov, pa so povezane z izjemno cenovno občutljivostjo. Z njo so povezana različna vedenja potrošnikov, med katerimi lahko omenim sledenje in lovljenje popustov, in dejstvo, da so pripravljeni zamenjati znamko, če jim to prinaša boljšo vrednost za njihov denar. Zato bo skrb za ohranjanje močne blagovne znamke v očeh kupcev izjemno pomembna. Le najmočnejše blagovne znamke (npr. A-brandi), do katerih ljudje gojijo močno čustveno vez, bodo lahko ohranjale svoj tržni položaj. Zato bodo morale vlagati v grajenje blagovne znamke, v image oglaševanje, kot tudi v grajenje vidnosti na prodajnem mestu. V FMCG-panogah še posebej na stičnih točkah, povezanih z nakupovalnim procesom, uporabiti retail media kanale, ki se trenutno močno razvijajo in prinašajo izjemen doseg.
Kaj pa umetna inteligenca? Opažate, da vpliva na potrošnike?
Seveda. Naslednja večja sprememba v vedenju potrošnikov, ki prihaja s silovito hitrostjo, je prav nakupovanje s pomočjo umetne inteligence in UI-agentov. Že danes po podatkih raziskav s pomočjo uporabe UI-orodij več kot 40 odstotkov evropskih kupcev izbere trgovino, torej prodajno mesto, na katerem bo kupilo nek izdelek. Po podatkih McKinsey je še posebej visoka uporaba UI-orodij za iskanje izdelkov in primerjavo cen v južni in zahodni Evropi.
Potrošnik se v teh negotovih časih, ko smo priča vojnam, ekstremnim vremenskim pojavom, kot so požari in suša, finančnim omejitvam, inflaciji in občutku, da se vse draži, obrne k sebi in začne bolj razmišljati o svojem zdravju in dobrem počutju. Potrošniki tako manj posegajo po alkoholu, sladkih pijačah in procesiranih prigrizkih. Skrb za fizično in psihično zdravje se povečuje in s tem tudi zavedanje o pomenu zdrave (ali vsaj malo bolj zdrave) prehrane.
Za vami je že bogata kariera v marketingu. Kateri trenutek je tisti, ki vas je najbolj oblikoval kot vodjo?
Spomnim se trenutka, ko sem se prvič pred upravo postavila za svojo ekipo, za svoj marketing tim. Bila sem glas našega moštva, naše ekipe, in bila sem uspešna. Verjetno se sama zase nikoli ne bi tako potegnila, kot sem se za svoje ljudi. Verjamem v moč ekipe in zaupam ljudem.
Na tem mestu bi se tudi zahvalila vsem sodelavcem, s katerimi sem v svoji karieri sodelovala. Skupaj smo v vseh podjetjih ustvarjali izjemna dela in povsod sem se vedno počutila odlično. Skupaj smo se smejali, skupaj praznovali uspehe in zagrizli znova, če nam kaj ni uspelo. Imam srečo, da sem povsod imela tudi odlične vodje, od katerih sem črpala znanje, se učila in ki so mi bi bili za zgled. Hvaležna sem vsem tem podjetjem, da so mi dala možnost in prostor za razvoj ter me pri tem podpirala. Veliko sodelujem tudi z mediji in tudi tukaj sem skozi čas stkala dobre partnerske vezi, še posebej z oddelki trženja oglasnega prostora.
Kako pa bi se opisali kot vodja?
Menim, da sem predvsem vodja, ki vodi z zgledom, veliko sprašuje, spodbuja, motivira sodelavce, daje feedback ter izzive rešuje s pogovorom.
Se je skozi leta spreminjal vaš pogled na dobro marketinško voditeljstvo?
Zame je odlično marketinško voditeljstvo sposobnost povezovanja poslovnih ciljev skozi grajenje odnosa s kupci, s ciljem, da ima podjetje dobre poslovne rezultate in stabilno rast, kupci pa višje zadovoljstvo in pripadnost blagovni znamki. V praksi to počnemo tako, da dobro razumemo potrošnika in trg, pri čemer poudarjamo pomen izsledkov raziskav in nikoli ne izhajamo iz sebe ali internega mnenja ekipe. Ko ugotovimo, kakšen izziv ima potrošnik, se lotimo procesa reševanja tega izziva in šele nato gremo v razvoj kreativnih rešitev, ki prevajajo ključno sporočilo blagovne znamke kupcem.
Delamo na tem, da ciljni skupini prenesemo sporočilo v pravem času in na pravem mestu. Nato pa merimo učinek na zastavljene cilje ne le z vidika učinkovitosti oglaševanja, temveč tudi učinke na prodajo, na zaznavo kupcev. Ravno to je umetnost strateškega marketinga, da zna dobro povezati, prevesti poslovne cilje v cilje marketinga. Z leti se moj pogled na marketinško voditeljstvo spreminja v smeri, da je več poudarka na strategiji, na tem, kaj je treba delati, kot na izvedbi. Izvedba mora biti seveda odlična, kampanje vidne. Več časa si moramo vzeti na začetku, ko se vprašamo, kaj je naš izziv in kateri problem ciljne skupine rešujemo.
Del strategije je tudi, česa ne bomo delali. Ko izluščimo »kaj« bomo reševali, šele nato se usmerimo na to »kako« bomo to reševali. In merili.
Koliko članov zajema vaša ekipa in katere lastnosti najbolj cenite pri članih svoje ekipe?
V marketingu v Sparu nas je 43 in cenim prav vsakega člana, saj vsak pomembno prispeva k temu, da ostajamo številka ena za naše kupce. Lahko rečem, da smo zelo povezani, se spoštujemo in smo radi skupaj. Druži nas to, da imamo vsi zelo radi Spar, kjer se počutimo kot ena velika družina. »Ker nam je mar za Spar,« se večkrat pohecamo.
Ponosna sem, da imam zagnano, pozitivno in motivirano ekipo, ki zna z mirnostjo in učinkovito pluti skozi časovno zahtevne projekte. Smo le v FMCG-, torej fast-moving consumer goods industriji, kjer je to, da smo fast oziroma hitri, zelo pomembno.
Kaj je tisto, česar ste se kot direktorica marketinga morali naučiti na težji način?
Kako biti kot ženska na tako zahtevnem delovnem mestu. Včasih sem imela občutek, da se moram izkazati še bolj, da moram pokazati več, delati več. Pa to ni res. Odgovor ni v tem, da delaš več, ampak v tem, da delaš prave stvari. In za to potrebuješ čas za razmislek, za strategijo, zase, za družino, spanje, počitek, izobraževanje. Obkrožiti se je potrebno z ekipo, ki ji zaupaš, in predati odgovornost. In imeti dobro načrtovan urnik, v katerega vneseš tudi časovne bloke za »čas s sabo«, za strateško delo in razmislek, kako naprej. Tukaj mi je vzor moj vodja, David Kovačič, generalni direktor Spara Slovenija in Spara Hrvaška. David vodi dve državi in to zelo uspešno.
Katera odločitev v vaši karieri je bila za vas najzahtevnejša?
Najbolj stresna je bila prva menjava službe. Tako sem bila hvaležna, da sem kot mlada mamica, še študentka, dobila prvo službo. In potem sem imela tako zelo slabo vest, ko sem v tej službi dala odpoved in šla naprej. Plenice so bile drage, živela sem sama s sinom in prišla je boljša ponudba iz druge agencije. S solzami v očeh sem se poslovila od svoje prve službe. Bili smo čudovita ekipa in zdaj, ko gledam nazaj, se bolje zavedam, kako pomembna je organizacijska klima, kako pomembno je delovno okolje in kako se človek počuti v njem. Plača ni vse, takrat pa je bila zame najpomembnejša, saj mi je zagotavljala preživetje. Nova služba mi je prinesla nove čudovite sodelavce in priložnost za nadaljnjo rast in razvoj.
Če se malce ozreva v prihodnost … Kaj bo po vašem mnenju največji izziv trgovskih blagovnih znamk v naslednjih petih letih?
Trgovske blagovne znamke bodo v naslednjih letih še rasle, tako napovedujejo raziskave in študije po svetu. V Evropi imajo v nekaterih državah trgovske blagovne znamke že višji delež prodaje od 35 odstotkov, kjer se giblje naš trg. Tu sta na primer Nemčija in Velika Britanija. Nad 45-odstotni delež prodaje lastnih blagovnih znamk najdemo na primer v Španiji, na Portugalskem ali v Švici. Bolj kot bo trgovska blagovna znamka rasla, bolj bo v očeh kupcev postala enakovredna »priznanim blagovnih znamkam« oz. »proizvajalčevim blagovnim znamkam«. Skrbeti bo morala za ustvarjanje višje dodane vrednosti in s tem povezane naložbe v razvoj, inovacije in marketing. Torej gradimo nove znamke naše prihodnosti. Pomembno bo ohranjanje odlične kakovosti in cene. Samo najnižja cena ne bo dovolj, izdelki slabe kakovosti ne bodo med zmagovalnimi trgovskimi znamkami.
»Ena od mojih lastnosti je, da se ne vdam. Vedno znova, tudi ko me življenje prilepi k tlom, ko je težko, se borim, da se znova dvignem. Moje življenje je valovito, sestavljeno iz vzponov in padcev, malih in velikih. Vse to me dela močnejšo in mi daje energijo. Rada živim,« je Lidija Rakuša med drugim povedala v naslovnem intervjuju.Lidija Rakuša. Foto: Peter Irman
Kaj bo moral znati direktor marketinga čez deset let?
Predvsem bo moral ostati strateško naravnan. Moral bo biti iskalec dodane vrednosti tako za podjetje kot za potrošnika, biti hkrati advokat potrošnika ter vodja inovacij in razvoja v podjetju. To je strateška funkcija, ki se ukvarja z razumevanjem trga, trendov in potrošnika. Njegova naloga je in bo, da najde potencial, pravo ciljno skupino in pravi nagovor, pozicioniranje blagovne znamke za to ciljno skupino.
In to potem to vedno znova preverja skozi raziskave ter skrbi za kontinuiran razvoj. To je tek na dolge proge. Vse ostalo je taktika, s tem se ukvarjamo v marketingu kasneje, na nivoju oglaševanja, na nivoju 4P. Prevelika specializacija za direktorja marketinga ni prava smer, videti mora gozd, ne le dreves. Opozarjati mora na tveganja, kot strateška in povezovalna funkcija pa mora marketing manager tveganja tudi odstranjevati.
Kaj bi svetovali mlajšim marketinškim strokovnjakom, ki želijo nekoč prevzeti vodstveno funkcijo?
Preizkusite se ne le kot digital marketing manager, temveč kot celosten marketinški strokovnjak.
Katere blagovne znamke (razen SPAR-a, seveda) vas sicer s svojimi marketinškimi aktivnostmi najbolj navdušujejo?
Omenila bi znamke Starbucks, Heineken, adidas in McDonald’s.
Kako skrbite za ravnovesje med delom in zasebnim življenjem?
Dvakrat na teden hodim na vodeno fitnes vadbo, čez vikende pa na daljši sprehod. Občasno meditiram. Baterije si polnim z gibanjem ali z druženjem. Družina je zame varen pristan, kjer sem samo mama in žena. Radi smo skupaj in skrbimo za dom. Imam tri otroke, najstarejši se je ravno letos poročil. Družina se širi in to je čudovit občutek. Obožujem morje, tudi med letom grem večkrat na obalo, kjer se sprehajam ali kolesarim. Včasih pa preprosto berem knjige, tako duhovne kot strokovne. Zanima me bioenergija. Rada plešem. Se smejem v družbi prijateljev, na terasi, ko kaj dobrega spečemo na žaru in klepetamo pozno v noč.
Kaj vam pomaga ohraniti mirno glavo, ko so pritiski največji?
Osredotočenost na prioritete. V takih trenutkih se spomnim, zakaj hodim v službo in zakaj imam to službo rada. Največkrat globoko vdihnem, izdihnem, pogledam skozi okno v službi, kjer imam lep razgled na mesto in gore v ozadju. V mislih ločim stvari, na katere imam vpliv, in na tiste, na katere ga nimam. Nato spustim stvari, na katere ne morem vplivati, da odplavajo stran. V mislih jih spustim po reki in opazujem, kako odplavajo, in se fokusiram na nalogo, ki je takrat najpomembnejša. Ostale naloge si zapišem in se k njim vrnem kasneje ali jih delegiram. Vsako jutro, ko se zbudim, se vprašam, kako sem in za kaj sem hvaležna. In hvaležna sem, da sem našla poklic, ki me izpolnjuje in ga opravljam srčno rada.
Katere vrednote so tiste, za katere bi rekli, da vam v življenju pomenijo največ in vas spremljajo skozi celotno kariero?
To so prijaznost, delavnost in ciljna naravnanost. Vrstni red ni naključje.
Kdaj ste bili nazadnje zares ponosni nase, ne zaradi poslovnega uspeha, ampak zaradi osebne odločitve in zakaj?
Ponosna sem bila, da sem spet začela smučati. Pred nekaj leti sem si strgala križno vez in zdravnik mi je odsvetoval, da bi še kdaj smučala. Ker pa imam smučanje izjemno rada, sem s pomočjo osebnega trenerja, ki je tudi fizioterapevt, dosegla, da je koleno spet močno in tako zdaj ponovno smučam. To je povezano z mojo osebno lastnostjo, da se ne vdam. Vedno znova, tudi ko me življenje prilepi k tlom, ko je težko, se borim, da se znova dvignem. Moje življenje je valovito, sestavljeno iz vzponov in padcev, malih in velikih. In vse to me dela močnejšo, mi daje energijo. Rada živim.
Kaj vas še vedno žene naprej, čeprav ste v karieri dosegli že veliko?
To je tista nevidna sila v meni, moj »drive«, moja volja, da grem naprej, tudi ven iz cone udobja, na pot raziskovanja in iskanja »dodane vrednosti«.
Če pogledate na svojo kariero kot na knjigo, kaj bi bil naslov poglavja, ki ga »pišete« trenutno in kaj bi si želeli, da bi pisalo v naslednjem?
Naslov knjige o moji karieri bi lahko bil: Kako živeti marketing s strastjo. Trenutno poglavje, ki se piše zdaj, bi naslovila Strast do hrane, naslednje poglavje pa Strast do življenja.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Lidija Rakuša, ki jo gostimo na tokratni naslovnici Marketing magazina, o svojem delu govori z nalezljivo energijo, hkrati pa ostaja trdno zasidrana v poslovni realnosti.
Aljaž Podlogar v kolumni razmišlja o tem, zakaj se ob pogovorih o položaju marketinga v slovenskih podjetjih pogosto srečamo z isto ugotovitvijo: marketing ni dovolj cenjen.
Kaj vse ste zaupali ChatGPT-ju in kdo lahko te podatke vidi? Gregor Evseev, direktor informacijske varnosti v podjetju Prosecco 37, opozarja: »Ta premor je odgovor.«
Po odmevni kampanji za American Eagle je Sydney Sweeney znova pod plazom kritik. Tokrat zaradi provokativne kampanje za platformo za športne napovedi Novig.
Če ste gledali dokumentarce o Joeju Mourinhu ali nogometnem klubu Manchester United, ste gotovo opazili, da so trenerji športnikov mojstri motiviranja, psihologije in pogovorov.
Preverili smo, kaj se dogaja v agenciji SHIFT in ali so spremembe povezane z njihovim največjim naročnikom. Direktorica agencije Špela Žorž razkriva novo sestavo kreativne ekipe in načrte agencije.
Aljaž Podlogar v kolumni razmišlja o tem, zakaj se ob pogovorih o položaju marketinga v slovenskih podjetjih pogosto srečamo z isto ugotovitvijo: marketing ni dovolj cenjen.
Doc. dr. Mitja Vrdelja že skoraj dve desetletji raziskuje, kako ljudje sprejemamo zdravstvene informacije, zakaj jim zaupamo – ali pa ne – ter kako komunicirati v času zdravstvenih in drugih kriz.
Tea in Tim Šfiligoj sta leta oblikovala digitalne produkte, nato pa sta kot starša začela drugače gledati na ekonomijo pozornosti. Iz tega razmisleka je nastal Alani.
Aljaž Podlogar v kolumni razmišlja o tem, zakaj se ob pogovorih o položaju marketinga v slovenskih podjetjih pogosto srečamo z isto ugotovitvijo: marketing ni dovolj cenjen.
Kaj vse ste zaupali ChatGPT-ju in kdo lahko te podatke vidi? Gregor Evseev, direktor informacijske varnosti v podjetju Prosecco 37, opozarja: »Ta premor je odgovor.«
Po odmevni kampanji za American Eagle je Sydney Sweeney znova pod plazom kritik. Tokrat zaradi provokativne kampanje za platformo za športne napovedi Novig.