Darja Teržan: »Verjamem, da je marketing ključna gonilna sila v podjetju«

Njena več kot dvajsetletna kariera je namreč resnično polna velikih uspehov. Danes kot glavna direktorica strateškega poslovnega področja delikatesni namazi v Atlantic Grupi vodi eno ključnih in najhitreje rastočih poslovnih področij skupine ter aktivno soustvarja njen mednarodni razvoj. V intervjuju odkrito govori o tem, kako se je skozi kariero razvijal njen pogled na vodenje, marketing in poslovanje, ter zakaj verjame, da je marketing še vedno ključna gonilna sila rasti. Razkrije tudi, kako je Argeta postala ena od vodilnih evropskih blagovnih znamk in zakaj dolgoročna strategija ter povezovanje vseh funkcij ostajata temelj uspeha. Ob tem deli tudi osebni pogled na izzive vodenja, razvoj ekip in odločanje v kompleksnem poslovnem okolju.

Leto je približno na polovici, pa je Atlantic Grupa dosegla že lepe rezultate. Postala je oglaševalec leta 2025 po izboru SOZ, na SMK pa ste prejeli še naziv državnega prvaka v marketingu – prejeli ste veliko nagrado in zmagali v dveh kategorijah ter postali finalist v še eni kategoriji. Kaj vam osebno pomenijo takšna priznanja?

To so priznanja, ki dajejo potrditev ekipam marketinga blagovnih znamk, da se stvari lotevajo na pravi način – in to na dolgi rok. So priznanje za strokovno delo, znanje, strast in energijo. V Atlantic Grupi je marketing vpet v poslovanje podjetja in vsako od strateških poslovnih področij skladno s strategijo podjetja razvija tudi strategije blagovnih znamk. Gre za strateški pristop, ki zahteva vztrajnost in pogosto pomeni sprejemanje odločitev z dolgoročnim pogledom. V različnih ekipah, s katerimi sem sodelovala, so vrhunske strokovnjakinje in strokovnjaki, ki jim iskreno čestitam in se jim zahvaljujem za doprinos.

V podjetju Atlantic Grupa ste glavna direktorica strateškega poslovnega področja delikatesni namazi. Katera nagrada vam pomeni več: tista, ki jo podeli stroka, ali tista, ki jo potrdijo poslovni rezultati? Se je vaš pogled s prevzemom vodstvene funkcije spremenil?

Danes na to gledam bistveno širše, me pa vsekakor mojih prvih petnajst let karierne poti, torej delovanja v marketingu, še vedno močno zaznamuje. Od nekdaj sem na vpliv vsake aktivnosti in jasne strategije, ki jo v podjetju izvajamo, na naše dolgoročno poslovanje gledala celostno. Verjamem, da je marketing ključna gonilna sila v podjetju, hkrati pa šele usklajeno delovanje vseh deležnikov pripelje do končnega rezultata.

Zato so na koncu vedno odločilni poslovni rezultati, saj jasno pokažejo, ali blagovna znamka res deluje na trgu, v kategoriji in ali ostajamo relevantni za potrošnika. To je ultimativni dokaz, da ne ustvarjamo le všečnih zgodb, ampak tudi dejansko vrednost z jasno usmerjeno strategijo.

Ob tem pa so strokovne nagrade pomembne, ker prepoznavajo kakovost strategije, ustvarjalnosti in predvsem dosledno, dolgoročno grajenje znamk. Ideal zame je, ko se oboje poveže – ko odlične ideje, priznane tudi s strani stroke, hkrati prinašajo merljive poslovne rezultate.

V svoji karieri ste prejeli že vrsto priznanj. Vas nagrade danes še vedno vznemirijo in razveselijo v tolikšni meri kot na začetku kariere? 

Me, ker vem, koliko truda, predanosti in skupnega dela stoji za njimi. So pomembno priznanje, da delamo dobro, vendar jih nikoli ne dojemam kot individualni dosežek. Verjamem, da uspeh nikoli ni naključje. Nastaja v okoljih, kjer se spodbuja sodelovanje, odprto komunikacijo in kjer imajo ljudje možnost razvijati svoje potenciale. Veseli me, da sama delujem v takem okolju. Imamo izjemno močne ekipe – ljudi, ki razumejo trg, potrošnika in drug drugega ter znajo svoje znanje pretvoriti v konkretne rezultate.

Če izpostavim dosežek, ki me v zadnjih letih navdaja s posebnim ponosom, je to prav kombinacija strateškega razvoja, investicij in sposobnosti ekip, da te spremembe uspešno uresničijo v praksi. Naložbe v razvoj proizvodnih kapacitet, kot je prenova in širitev v Rogaški Slatini – projekt, ki sem ga pred odhodom na mesto glavne direktorice strateškega poslovnega področja delikatesni namazi, razvijala z ekipo Donata in ki ga sedaj uspešno nadaljuje in nadgrajuje, niso pomembne samo z vidika rasti, ampak tudi kot dokaz, da razmišljamo dolgoročno – odgovorno do partnerjev, potrošnikov in zaposlenih.

Foto: Matjaž Tavčar

Ko podjetje v enem letu prejme toliko strokovnih priznanj, je tak rezultat verjetno kombinacija posameznih uspešnih projektov in dolgoročne kulture dela. Ali je to mogoče pripisati načinu razmišljanja v Atlantic Grupi? Kako v strateškem poslovnem področju delikatesni namazi skrbite, da marketing ni zgolj funkcija, ampak način razmišljanja celotne organizacije?

Lahko potrdim, da je marketing pri nas res gonilna sila. Vpet je v vodstveno strukturo in povezuje vse ključne funkcije, od razvoja do prodaje in dobavne verige. Na marketing gledamo kot na način razmišljanja, ki temelji na razumevanju potrošnika in trga ter se odraža v vseh poslovnih odločitvah. Zato marketing ni odgovornost ene ekipe, temveč skupna odgovornost vseh, pri čemer spodbujamo sodelovanje, izmenjavo znanj in povezovanje različnih strok.

Ključno vlogo pri tem imajo ljudje – njihova strokovnost, radovednost in pripravljenost na učenje. Gradimo kulturo, kjer si ekipe upajo razmišljati širše, prevzemati odgovornost in soustvarjati rešitve. Prav ta povezanost, jasna skupna usmeritev in osredotočenost na potrošnika omogočajo, da marketing preseže okvir funkcije in postane eno ključnih gonil rasti ter tudi razlog za prepoznane dosežke.

Pogosto slišimo, da so nagrade posledica dobrega dela. Kaj pa je po vašem mnenju tisto dobro delo, ki je Atlantic Grupo pripeljalo do letošnjih uspehov v Sloveniji?

Če bi morala izpostaviti ključne elemente, bi rekla, da so trije. Prvi je doslednost – blagovne znamke v Atlantic Grupi razvijamo dolgoročno, na podlagi jasno definiranih platform, ne skozi posamezne kampanje. Drugi je produkt – kakovost izdelka je absolutna osnova za zaupanje potrošnikov in dolgoročni uspeh. Tretji pa je razumevanje potrošnika – z raziskavami, vključevanjem potrošnikov v razvoj in stalnim spremljanjem njihovih navad.

Ali menite, da slovenska podjetja danes bolje razumejo povezavo med marketingom in poslovno uspešnostjo kot pred desetimi leti?

Mislim, da bistveno bolje. Opazen je premik od dojemanja marketinga kot podporne funkcije k razumevanju marketinga kot pomembnega strateškega partnerja, ki neposredno vpliva na rast. Kljub temu pa še vedno vidim prostor za napredek, predvsem v doslednem merjenju učinkov in v integraciji marketinga v ključne poslovne odločitve. Najuspešnejša podjetja so tista, ki marketinga ne razumejo zgolj kot komunikacijo, temveč kot gonilnik ustvarjanja vrednosti za potrošnika, kupca in s tem tudi poslovnih rezultatov.

Atlantic Grupa je pogosto izpostavljena kot primer podjetja, kjer ima marketing pomembno strateško vlogo. Zakaj je v nekaterih podjetjih to samoumevno, v drugih pa še vedno ne?

Ključna razlika je v tem, kako vodstvo podjetja razume marketing. Če ga vidi kot komunikacijsko funkcijo, bo njegova vloga omejena. Če pa ga razume kot funkcijo, ki povezuje razumevanje potrošnika, razvoj izdelkov in poslovno strategijo, potem postane strateški. Pri tem ima ključno vlogo vodstvo – marketing mora sodelovati pri oblikovanju odločitev, ne samo pri njihovi izvedbi. In lahko potrdim, da v Atlantic Grupi to razumevanje obstaja, nenazadnje tudi s potrditvijo zaupanja meni, saj sem z letošnjim letom dobila priložnost vodenja strateškega poslovnega področja delikatesni namazi v vlogi glavne direktorice.

Blagovna znamka Argeta je bistveno prispevala k nagradam Atlantic Grupe v Sloveniji. Če bi morali izpostaviti eno odločitev, ki je najbolj prispevala k letošnjemu uspehu, katera bi to bila?

Težko bi izpostavila eno samo odločitev, vendar je bila ključna jasno definirana usmeritev v strateške kategorije in dolgoročno gradnjo blagovnih znamk znotraj njih. V našem primeru to pomeni, da smo kategorijo delikatesnih namazov postavili v jedro poslovanja in jo razvijamo kot strateško področje, kjer vlagamo znanje, inovacije in razvoj. Tak fokus omogoča nadpovprečno rast in močne mednarodne pozicije.

Kaj je po vašem mnenju skupni imenovalec organizacij, ki jim uspe ustvarjati vrhunske blagovne znamke, vrhunske ekipe in vrhunske poslovne rezultate hkrati?

Organizacije, ki so uspešne na vseh teh področjih, zelo dobro razumejo, kdo so, v čem so najboljše in kam želijo iti. Na tej osnovi gradijo jasne strategije, ki jih potem dosledno izvajajo. Drugi pomemben element je povezovanje – med ljudmi, funkcijami in cilji. Ko marketing, razvoj, prodaja in proizvodnja delujejo kot eno, lahko ustvarijo bistveno več kot vsaka funkcija sama. Prav ta povezanost je ključna za razvoj blagovnih znamk in hkrati poslovnih rezultatov.

Ko ste bili pred petimi leti na naslovnici MM-a, je bila vaša funkcija izvršna direktorica poslovnega področja Donat v Atlantic Grupi in ena od vaših nalog je bila repozicioniranje in prenova blagovne znamke. Kako danes gledate na obdobje repozicioniranja Donata?

Na to obdobje gledam kot na eno najbolj transformativnih izkušenj v svoji karieri. Že pred tem so moje odgovornosti presegle klasično marketinško vlogo, s prevzemom poslovnega področja Donat leta 2020 pa sem tudi formalno prevzela odgovornost za celostno poslovanje ter povezovanje razvoja blagovne znamke s širšo poslovno strategijo.

Donat je izjemen produkt z omejenim naravnim virom, kar pomeni, da ne more rasti na klasičen način, z večanjem količin. Zato je bilo ključno razmisliti, kako ustvarjati vrednost dolgoročno, ne le na ravni blagovne znamke, ampak na ravni celotnega poslovnega modela.

Sprejeli smo strateško odločitev, da blagovno znamko premaknemo iz kategorije mineralnih vod v širši kontekst zdravja prebave, kar ji daje bistveno večjo relevantnost in dolgoročen razvojni potencial. S tem smo jasno pokazali, kako lahko močna blagovna znamka postane nosilec poslovne strategije. To je bila odločitev, ki je zahtevala pogum, vendar se je izkazala kot ključna za nadaljnji razvoj znamke in poslovanja.

Foto: Matjaž Tavčar

Danes ste glavna direktorica SPP Delikatesni namazi. Bi lahko rekli, da ste se tudi na tem področju »našli«? Kaj vam je največji izziv?

Da, vsekakor. Našla sem se predvsem v smislu širine in odgovornosti, ki ju vloga prinaša. Moja pot se je sicer začela v marketingu, vendar me je vedno zanimal širši vpliv – kako odločitve na ravni blagovne znamke neposredno oblikujejo poslovne rezultate. Danes to lahko živim celostno.

Delikatesni namazi so izjemno zanimiva kategorija, ker združujejo tradicijo in velik potencial za razvoj. Po eni strani gre za zelo uveljavljen segment, po drugi pa za prostor, kjer lahko z inovacijami in drugačnim pristopom ustvarjamo nove tržne priložnosti.

Pomemben del naše strategije je tudi internacionalizacija, saj nam omogoča dodatno rast in diverzifikacijo, hkrati pa od nas zahteva zelo premišljeno upravljanje portfelja, pozicioniranja in operativnih zmogljivosti. S širjenjem na tuje trge se namreč neposredno povečuje pritisk na kapacitete v našem glavnem segmentu delikatesnih namazov, zato je ključno, da rast načrtujemo trajnostno in v ravnovesju s proizvodnimi zmožnostmi.

Največji izziv vidim prav v tem ravnotežju: kako ohranjati zaupanje v kategorijo in hkrati premikati njene meje, ustvarjati dodano vrednost ter zagotavljati dolgoročno rast v zelo konkurenčnem in vse bolj globalnem okolju.

Kaj pa vam je v največje veselje? So to morda mednarodni uspehi – z Argeto se vam je uspelo prebiti na zahtevne evropske trge …

Mednarodni uspehi so vsekakor eden večjih virov zadovoljstva. Argeta je danes prisotna na skoraj 40 trgih po svetu in več kot 80 odstotkov prodaje ustvarimo z izvozom, kar pomeni, da smo uspeli zgraditi blagovno znamko, ki deluje v zelo različnih okoljih in ima izjemen globalni potencial.

Posebej me veseli, da smo na zahtevnih zahodnoevropskih trgih uspeli dokazati, da lahko blagovna znamka iz naše regije konkurira globalnim igralcem – in to ne na ravni cene, ampak na ravni kakovosti, strategije in globokega razumevanja potrošnika. V tem kontekstu je Argeta ena redkih, če ne edina blagovna znamka iz Slovenije v zadnjem desetletju, ki ji je uspel takšen preboj.

Ta uspeh vidim predvsem kot osnovni gradnik za prihodnost. Dokazuje, da imamo trden poslovni model, močno blagovno znamko in znanje, s katerim lahko Argeto razvijamo v smeri globalnega »challenger« branda – blagovne znamke, ki samozavestno vstopa na nove trge in aktivno soustvarja kategorijo.

Morda pa me še najbolj veseli to, da ob tej rasti ohranjamo jasen fokus, konsistentnost in dolgoročno gradnjo vrednosti, kar je ključno za trajnosten globalni uspeh.

Kaj vse zahteva takšen »podvig«?

Takšen preboj zahteva predvsem dolgoročnost in potrpežljivost. Na vsakem trgu se je treba poglobiti v razumevanje potrošnikov, njihovih navad in pričakovanj, ter temu prilagoditi tako izdelek kot komunikacijo.

Zelo dober primer je Nemčija, ki je danes eden ključnih trgov za rast Argete. V zadnjem letu smo tam dosegli približno 38-odstotno rast prodaje, preboj na nacionalno raven distribucije in prisotnost v skoraj milijonu gospodinjstev. Danes je Nemčija že drugi največji trg za Argeto.

Na tem trgu smo uspeli doseči tudi vodilno pozicijo v segmentu »shelf stable« mesnih paštet, kar potrjuje, da naš pristop deluje. Hkrati vidimo, da je potencial za rast še velik, zato tudi v prihodnje načrtujemo enako dinamiko širitve.

Ključno pri tem pa ostaja interna usklajenost – sodelovanje marketinga, prodaje, razvoja in distribucijskih partnerjev. Prav ta povezanost omogoča, da se strategija dejansko uresniči na trgu. Ne gre za enkratni projekt, ampak za konsistentno gradnjo skozi čas – s kombinacijo kakovostnega izdelka, premišljene komunikacije in dolgoročne prisotnosti na trgu.

Kako se potrošniki v drugih evropskih državah razlikujejo od slovenskih in kako se razlikuje način nagovora?

Osnovne potrebe potrošnikov so v veliki meri podobne, razlike pa nastajajo v njihovih navadah, pričakovanjih in kontekstu, v katerem živijo. Zato je ključno, da vsak trg razumemo zelo konkretno: kako potrošniki uporabljajo kategorijo, kaj jim pomeni, kako sprejemajo nove izdelke. Na tej osnovi prilagajamo način nagovora, hkrati pa ohranjamo konsistentno jedro blagovne znamke. Gre za kombinacijo lokalne relevantnosti in globalne strategije.

Malo za intermezzo … Kateri okus Argete vam je najljubši in zakaj?

Na to vprašanje vedno odgovorim malo diplomatsko – ker če bi izbrala enega, bi bila do ostalih okusov krivična. Resnica je, da imam do vseh poseben odnos, ker za vsakim stoji zgodba, razvoj in veliko dela mojih sodelavcev.

Če pa že moram izbrati, je to pogosto odvisno od dneva in razpoloženja – včasih je to klasika Argeta kokošja in ribja, drugič kakšen bolj drzen okus Argeta Exclusive. Prav vsi v našem naboru pa dokazujejo, kaj Argeta je – vrhunska kakovost in okus, ki mu preprosto zaupaš.

In če sem čisto iskrena – doma imamo hladilnik vedno dobro založen, tako da izbira nikoli ni prevelik problem (nasmeh).

Kako ohranjate ravnovesje med delom in zasebnim življenjem? Kaj vas »polni«?

Ravnovesje je v našem tempu dela vedno izziv in iskreno mislim, da popolno ravnovesje ne obstaja – obstaja pa zavestno odločanje o prioritetah. Zame je zelo pomembno, da imam jasne meje, predvsem v času, ki ga namenim družini. To je čas, ko se odklopim. V preteklosti sem se tega morala naučiti. Z vsako novo vlogo pride tudi intenzivno obdobje, ko večjo odgovornost v okviru družine prevzamejo drugi družinski člani in me tako podpirajo, da se sama lahko posvetim delu. Brez pomoči in razumevanja med najbližjimi ne bi zmogla in niti ne želela prevzeti tako odgovornih pozicij. Vsekakor pa je pomembno tudi razumevanje podjetja, da imamo v življenju različne vloge in da je čas za odklop in družino pomemben del in investicija v to, da lahko dolgoročno tudi poslovno prosperiramo. To razumevanje v okviru Atlantic Grupe vsekakor obstaja.

Ko smo se dogovarjali za termin za fotografiranje, sem izvedela, da ogromno časa preživite v tujini. Ali radi potujete – tako zasebno kot tudi poslovno, in kam vas najpogosteje ponese pot?

Da, potovanja so sestavni del mojega dela in mi tudi sicer veliko pomenijo. V preteklosti sem veliko časa preživela v zelo intenzivnem mednarodnem okolju, danes je tega sicer nekoliko manj, a še vedno precej – predvsem zaradi internacionalizacije blagovnih znamk.

Potovanja mi dajejo širino in dragoceno drugačno perspektivo. Ko delaš z blagovnimi znamkami na različnih trgih, je razumevanje lokalnega okolja, kulture in potrošnika ključnega pomena – in tega ne moreš zares dobiti drugače kot na terenu. Zato potovanja zame niso le del poslovnih obveznosti, ampak tudi pomemben vir učenja in navdiha.

Družinsko smo v zadnjem obdobju bolj evropsko usmerjeni, nazadnje smo raziskovali Ciper, letos načrtujemo Portugalsko oziroma Madeiro. 

Še eno nekoliko bolj osebno informacijo ste letos razkrili tudi obiskovalcem SOF-a, in sicer, da ste pri petnajstih sanjali o poklicu fizioterapevtke. Zakaj prav o tem poklicu?

Pri petnajstih me je zelo privlačila ideja, da lahko s svojim znanjem neposredno pomagaš ljudem. Poklic fizioterapevtke sem videla kot nekaj zelo konkretnega – kjer z delom, predanostjo in stikom z ljudmi resnično vplivaš na kakovost njihovega življenja. Danes si lahko povsem predstavljam, da bi tudi v tem poklicu delovala in uspela, saj me je že takrat vodila neka notranja potreba po tem, da ustvarjam pozitiven vpliv. Mislim pa, da sem to skozi leta samo preoblikovala – danes delujem v drugačnem okolju, a me še vedno vodi ista motivacija.

Na nek način sem ostala zvesta tej svoji zgodnji ideji, le da danes ne vplivam na posameznike ena na ena, ampak na širšo skupnost oziroma organizacijo.

Kaj je tisto pri marketingu, kar vas po vseh teh letih še vedno navdušuje pri delu?

Dejstvo, da marketing v resnici povezuje zelo različna področja – od razumevanja potrošnika do razvoja izdelkov in poslovnih odločitev. V svoji karieri sem vedno izhajala iz marketinga in še danes verjamem, da vse izvira iz njega. Razlika je le v tem, da danes to razumevanje uporabljam na ravni celotnega poslovanja. To, da lahko iz razumevanja potrošnika ustvarjaš konkretne poslovne rezultate, je tisto, kar me še vedno motivira.

Kako se vloga marketinga spreminja v obdobju umetne inteligence?

Vloga marketinga kot gonila poslovne rasti se po mojem mnenju ne zmanjšuje – ravno nasprotno, postaja še pomembnejša. Tehnologija, vključno z umetno inteligenco, nam omogoča boljše razumevanje potrošnikov, hitrejše testiranje idej in optimizacijo procesov. Ključ pa ostaja enak: razumevanje človeka. To je nekaj, česar tehnologija sama po sebi ne more nadomestiti.

Katera marketinška znanja bodo v prihodnjih petih letih pridobivala vrednost in katera izgubljala?

Na vrednosti bodo pridobivala znanja, povezana z razumevanjem podatkov, tehnologije in potrošnika – predvsem sposobnost povezovanja teh treh področij. Hkrati pa bodo vedno bolj pomembne tudi strateške kompetence: razmišljanje na daljši rok, razvoj blagovnih znamk in sposobnost odločanja v kompleksnem okolju. Manj vrednosti pa bodo imela znanja, ki so ozko operativna in jih je mogoče avtomatizirati ali digitalizirati.

Ali UI marketing približuje poslovnim odločevalcem ali obstaja nevarnost, da ga reducira na optimizacijo številk?

Oboje je mogoče. UI lahko marketing približa poslovnim odločevalcem, ker omogoča bolj jasne, merljive in hitro dostopne podatke o učinkovitosti. Hkrati pa obstaja nevarnost, da se marketing preveč reducira na optimizacijo številk in izgubi širši kontekst razumevanja potrošnika in razvoja blagovnih znamk. Zato je ključ v ravnotežju: tehnologijo je treba uporabljati kot orodje, ne kot nadomestilo za strateško razmišljanje.

Foto: Matjaž Tavčar

Kakšen je vaš osebni odnos do umetne inteligence in kaj menite, kje lahko nadomesti človeka in kje ga ne more?

Umetno inteligenco razumem kot orodje, ki lahko zelo učinkovito podpira procese, predvsem tam, kjer gre za analizo podatkov, optimizacijo ali ponavljajoče se naloge. Ključne odločitve pa še vedno ostajajo v domeni ljudi. Razumevanje potrošnika, intuicija, presoja in odgovornost za odločitve so področja, kjer človek ostaja nenadomestljiv. Umetno inteligenco uporabljam kot podporo in pomoč, ne pa kot nadomestilo za razmišljanje.

Če bi morali izbrati eno samo marketinško resnico, ki bo veljala tudi čez deset let, katera bi bila?

Da vse izhaja iz potrošnika. Ne glede na razvoj tehnologije, nove kanale ali orodja bo uspešen tisti marketing, ki bo znal resnično razumeti potrošnika – njegove potrebe, način razmišljanja in to, kaj zanj predstavlja vrednost.

Ob tem pa je ključno, da si do potrošnika vedno iskren. Zaupanje je danes ena od najpomembnejših vrednot in dolgoročno uspešne bodo tiste blagovne znamke, ki ga znajo graditi na transparenten in avtentičen način. To je osnova, ki se ne spreminja.

Kako pa se je v času vašega delovanja na vodstvenih položajih spremenil vaš slog vodenja?

Lahko rečem, da imam skozi kariero bogat nabor vodstvenih izkušenj. S časom sem postala bolj odločna in jasna v svojih odločitvah, predvsem pa sem se naučila, kako pomembno je postaviti meje in pravočasno reči ne. Danes pa je moj fokus še bolj na ljudeh. Na ekipah, na povezovanju talentov in ustvarjanju okolja, kjer lahko vsak prispeva svoj maksimum.

Ob tem se danes tudi bistveno bolje poznam. Z vsako novo vlogo rastem, ne le kot voditeljica, ampak tudi kot oseba. In iskreno verjamem, da kot voditeljica postajam vsak dan boljša verzija sebe – za svojo ekipo. Ker si zaslužijo najboljše od mene. Njihova ambicija pa je tista, ki žene tudi mene. In v tem neizmerno uživam.

Česa vas o vodenju ni naučila nobena poslovna šola, ampak izključno praksa?

Predvsem tega, kako pomembni so ljudje in odnosi. V praksi se zelo hitro naučiš, da strategije in načrti pomenijo zelo malo, če nimaš prave ekipe in zaupanja med ljudmi. Praksa te nauči tudi odgovornosti – da vsaka odločitev vpliva na ljudi, rezultate in dolgoročni razvoj podjetja.

Katera odločitev v vaši karieri je bila najtežja, čeprav se je pozneje izkazala za pravilno?

Ena težjih odločitev v moji karieri je bila povezana predvsem z zavedanjem lastne rasti. Sčasoma sem določene vloge prerasla, ne zato, ker si tega nujno želiš, ampak ker te tvoje ambicije začnejo voditi dlje.

Vedno sem imela močno poslovno ambicijo in pogled, ki je segal naprej. In v nekem trenutku sem morala biti do sebe iskrena – da teh ambicij ne bom mogla uresničiti, če se ne prilagodim, stopim iz svoje cone udobja in prevzamem širše odgovornosti, tudi na področju vodenja ekip in celotnih poslovnih področij.

Takšni premiki niso vedno lahki, ker pomenijo spremembo identitete in načina delovanja. A prav ti koraki so nujni, če želiš premikati meje, tako svoje kot poslovne. Danes vidim, da so bile te odločitve ključne, saj so mi omogočile, da svoj vpliv uresničujem bistveno širše in bolj celostno.

Kaj bi želeli, da si ljudje zapomnijo kot vaš največji prispevek k razvoju blagovnih znamk?

Predvsem to, da smo blagovne znamke razvijali dolgoročno, odgovorno in z jasnim razumevanjem potrošnika. Morda tudi to, da smo uspeli premakniti pogled – iz razmišljanja o izdelkih v razmišljanje o vlogi blagovne znamke v življenju potrošnika. To je zame ključen premik, ki določa dolgoročni uspeh.

Vedno pa smo posebno pozornost namenili temu, da pri vsaki blagovni znamki najdemo njeno jedro – tisto, kar jo res definira – in da tega ne spreminjamo. Verjamem, da je prav doslednost pri varovanju tega jedra ena najtežjih, a hkrati najpomembnejših nalog pri vodenju blagovnih znamk, ki ji danes prepogosto ne namenimo dovolj pozornosti.

In nenazadnje, da smo dokazali, da lahko blagovna znamka iz naše regije z jasno strategijo in dosledno izvedbo gradi vodilno pozicijo tudi na zahtevnih evropskih trgih.

Kateri nasvet bi danes dali mladi Darji na začetku njene marketinške poti?

Rekla bi ji, naj si bolj zaupa in manj dvomi. Naj ostane radovedna ter skozi kariero hodi z odprtimi očmi in velikimi ušesi. In naj izbira ljudi in okolja, kjer vladata zaupanje in iskrenost – ker prav to naredi največjo razliko.

Na koncu pa: največ rasteš takrat, ko si upaš narediti korak naprej, še preden imaš vse odgovore.