Dine: Ko marketing postane del menija

Z njim smo se pogovarjali o podjetniških začetkih, gradnji ekipe in tem, zakaj dobra kulinarična vsebina zahteva več kot le dober krožnik.

Kako bi opisali svoje podjetniške začetke?

Zase bi rekel, da sem podjetniška duša že od nekdaj. Že zelo zgodaj sem poskušal v težavah, ki sem jih opazil okrog sebe, najti rešitev in iz nje razviti nekaj uporabnega. Prva resnejša poslovna entiteta, ki sem jo ustvaril, je bil Dine.

Ideja je izhajala iz zelo vsakdanje situacije. Moja mama se je ob praznikih in družinskih praznovanjih vedno pritoževala, koliko časa in energije vzame priprava hrane. Takrat sem se vprašal, zakaj ne bi bilo mogoče preprosto najeti zasebnega chefa, ki pride domov in poskrbi za celotno izkušnjo.

Ste takrat na trgu zaznali praznino?

Da. Ko sem začel raziskovati, sem ugotovil, da je bila v Sloveniji ponudba privatnih kuharjev skoraj nična. Potem je prišla epidemija covida-19, restavracije so se zaprle, hkrati pa so ljudje, ki so poznali lastnike restavracij ali chefe, začeli kuharske ekipe vabiti k sebi domov. Storitev se je začela razvijati spontano, vendar ni bilo platforme, ki bi jo približala tudi tistim, ki teh osebnih povezav niso imeli.

Rekel sem si, da potrebujemo spletno platformo, na kateri lahko naročnik preprosto rezervira chefa. Tako je nastala platforma Dine. Chef pride na dom, prinese sestavine, pripravi jedi, postreže in na koncu tudi pospravi. Naročnik je tako povsem brez skrbi. Ob tem naši chefi cenovno konkurirajo restavracijam. Na koncu se lahko vprašaš, ali se ti bolj splača v restavracijo peljati petnajstčlansko družino ali pa chefa pripeljati na dom.

Kako zahtevno je bilo takšno storitev prodati slovenskemu trgu?

Na začetku zelo zahtevno. Dine je nišna storitev in v prvih tednih nismo imeli veliko transakcij. Tudi sami še nismo najbolje vedeli, kako produkt prodati. Zato smo začeli iskati druge možnosti, kako razvijati blagovno znamko in ljudi navaditi na idejo, da je lahko zasebni chef dostopna storitev, ne nekaj izrazito ekskluzivnega.

Takrat smo za Dine Slovenija začeli ustvarjati vsebine na TikToku. Obiskovali smo chefe in snemali, kako pripravljajo jedi. Profil je zelo hitro zrasel; v približno dveh tednih smo prišli z nič na okoli šest tisoč sledilcev. Takrat sem videl, da ljudi zanima ozadje kuhinje, ne samo končni krožnik. Iz tega se je razvila tudi ideja, da bi podobne vsebine lahko ustvarjali za restavracije in druge kulinarične naročnike.

Ko smo videli, da vsebine delujejo, sem kontaktiral Gregorja Jelnikarja iz Georgie Bistroja in ga vprašal, ali bi ga takšen pristop zanimal. Bil je odprt za sodelovanje, zato smo začeli ustvarjati vsebine tudi zanje.

Danes imamo približno pet do šest rednih naročnikov; med njimi so Georgie Bistro, England Pub, Dimatteo Gelateria in Simčič Wines. Rastemo, vendar načrtno, ker je pri takšnem delu kakovost zelo odvisna od ekipe.

Gregor Jelnikar, Januš Grm, Lan Kristančič

Dine ste razširili tudi na Hrvaško. Kako ste se lotili vstopa na nov trg?

Na Hrvaško smo se širili postopoma in z lastnimi sredstvi, torej z bootstrapingom. Želeli smo preveriti, ali lahko model, ki smo ga razvili v Sloveniji, deluje tudi na drugem trgu. Danes v okviru Dine Croatia sodelujemo z več kot 40 kuharji, ob tem pa smo tudi tam za naročnike začeli razvijati marketinške aktivnosti. Izkazalo se je, da se potrebe gostincev ne ustavijo pri kulinaričnih doživetjih, ampak vse bolj vključujejo tudi kakovostno vsebino, prisotnost na družbenih omrežjih in širšo marketinško podporo.

Kaj vidite kot največji izziv pri svojem delu?

Največji izziv je najti in obdržati dobre ljudi. Pri vsebinah v gastronomiji kakovost hitro pade, če ekipa ne razume prostora, hrane, zgodbe in naročnika. Ko nekoga naučiš ustvarjati dobre kulinarične vsebine, se lahko hitro zgodi, da »gre na svoje«. Zato je moj glavni izziv zgraditi ekipo, ki bo znala delati kakovostno in jo bomo lahko tudi dolgoročno obdržali.

Prav tako, veliko ljudi misli, da smo agencija za upravljanje družbenih omrežij, vendar je to samo en del zgodbe. Res ustvarjamo video vsebine za družbena omrežja, toda skozi te vsebine najprej gradimo doseg, odnos in zaupanje. Šele nato sledi bolj neposredna komunikacija ponudbe. Družbena omrežja so kanal, ne celotna strategija.

Kaj za vas pomeni celostni kulinarični marketing?

Pomeni, da ne razmišljamo samo o objavah, ampak o širši zgodbi gostinskega ponudnika. Povezujemo chefe, postavljamo kulinarične dogodke, razvijamo koncepte, sodelujemo pri strategiji in naročnikom pomagamo tudi pri razmisleku o menijih. Na koncu nas zanima, ali se to pozna tudi v poslu. Pri naročnikih spremljamo poslovne kazalnike in za zdaj vidimo korelacijo med našim delom in njihovimi rezultati.

V našem poslu je pomembno, da ohraniš razumevanje gastronomije, občutek za zgodbo in kakovost vsebine. Če nam to uspe, verjamem, da lahko Dine iz manjšega podjetja zraste v resno specializirano kulinarično agencijo.