Življenje z znaMMkami

Jaz in sodelovanje z agencijo/naročnikom

Katere lastnosti svojega poslovnega partnerja na sosednji strani najbolj cenim?

NR: Najbolj cenim odprtost, zanesljivost in pogum za nove ideje. Najboljši partnerji so tisti, ki razumejo, da dobri projekti ne nastanejo iz enosmernih navodil, ampak iz dialoga. Ko se ljudje res poslušajo, nastanejo najbolj zanimive stvari.

AP: Iskrenost, pozitivizem, sodelovanje in spoštovanje. To so temelji, na katerih lahko gradimo dolgoročno in učinkovito partnerstvo.

Najboljša odločitev, ki smo jo sprejeli skupaj?

NR: Vedno so najboljše tiste odločitve, ko si dovolimo razmišljati širše od samega dogodka. Ko začnemo razmišljati o izkušnji – o tem, kaj bo obiskovalec čutil, videl in doživel. Ko marketing, organizacija dogodka in ticketing postanejo ena zgodba, se to skoraj vedno pozna tudi pri prodaji.

AP: Takšnih odločitev je bilo več. Vedno izhajamo iz prepričanja, da so odločitve, ki jih sprejmemo skupaj, v danem trenutku najboljše možne. Šele čas pa pokaže njihovo pravo vrednost in potrdi, ali smo ubrali pravo smer.

Pri čem se najpogosteje ne strinjamo in kako to rešimo?

NR: Najpogosteje pri tempu in obsegu kampanj. Včasih si vsi želimo hitrega rezultata, a dobre stvari skoraj vedno potrebujejo tudi nekaj strateškega razmisleka. Najboljši način za rešitev je vedno odprta komunikacija – in seveda pogled na podatke.

AP: Do razlik v pogledih najpogosteje prihaja na področjih, kjer je agencija strokovno močnejša – denimo pri komuniciranju. Naročnik namreč zelo dobro pozna svojo vsebino in kontekst, medtem ko se agencija v to šele poglablja. To lahko vodi do različnih pogledov na pristop k reševanju izzivov. Ne gre toliko za nestrinjanje kot za raznolikost perspektiv, ki jo praviloma uspešno uskladimo z odprto komunikacijo in konstruktivnim dialogom.

Ena stvar, ki bi si jo v odnosu med agencijo in naročnikom na splošno želela takoj izboljšati:

NR: Več časa za ramišljanje, brainstorming in strategije. V industriji dogodkov pogosto razmišljamo projektno – od dogodka do dogodka. Veliko večjo vrednost pa ustvarimo takrat, ko začnemo graditi dolgoročen odnos z občinstvom.

AP: Želela bi si nekoliko umiriti tempo dela in življenja nasploh. Zdi se, da se je predvsem po obdobju pandemije ritem bistveno pospešil – pričakovanja po hitrih odzivih so vse večja, časa za premislek in razvoj res kakovostnih, kreativnih rešitev pa je vse manj. Prav ta prostor za razmislek pa je pogosto ključen za dolgoročno uspešne rezultate.

Jaz in znamke

Znamka, ki me trenutno najbolj navdihuje:

NR: Disney – ustvarja doživetja.

AP: LEGO

Znamka, ki ji ostajam zvesta:

NR: Apple. Ne samo zaradi tehnologije, ampak zaradi občutka, da je kompleksne stvari mogoče narediti preproste – če so dovolj dobro premišljene.

AP: 5 olimpijskih krogov.

»Guilty pleasure« znamka, ki ji vedno znova odpustim:

NR: McDonald's – vedno si rečem »samo kava …« Pa nikoli ne ostane samo pri tem.

AP: Starbucks.

Znamka, ki je izgubila moje zaupanje (in kaj je šlo narobe):

NR: Banka (znamke ne bom imenovala), ki pozabi, zakaj so ji ljudje sploh začeli zaupati. Moti me zelo aroganten in zvišen odnos.

AP: Facebook/Meta. Predvsem zaradi vprašanj, povezanih z zbiranjem in uporabo podatkov ter širšimi dilemami glede transparentnosti in uporabe umetne inteligence.

Oglas ali kampanja, zaradi katere sem spremenila svoje dojemanje o znamki:

NR: Cockta – ker je pokazala, kako se lahko znamka z močno tradicijo uspešno približa mlajši generaciji, ne da bi pri tem izgubila svojo identiteto.

AP: Nikeova kampanja »Dream Crazier« me je prepričala predvsem zaradi močnega poudarka na ženskah v športu in načina, kako skozi storytelling izpostavi preseganje stereotipov.

Jaz in mediji

Iz katerih medijev najpogosteje pridobivam nove ideje?

NR: Iz zelo različnih virov – od poslovnih portalov do kulturnih medijev in družbenih omrežij.

AP: Iz specializiranih medijev s področja oglaševanja ter različnih digitalnih kanalov, ki so bogat vir aktualnih vsebin in idej (predvsem spremljam tuje medije). Ključno je, da znaš te informacije pravilno filtrirati in jih smiselno prenesti v svoj kontekst.

Newsletter/podkast/kanal, ki ga redno spremljam:

NR: Rada spremljam podkaste o digitalnih trendih in psihologiji, ker ponujajo zanimiv vpogled v to, kako se spreminja vedenje občinstva.

AP: Podkasti me ne ne pritegnejo toliko. Raje posegam po novičnikih, ki jih prejmem v svoj e-poštni nabiralnik. Najpogosteje jih prebiram zjutraj ob prvi kavi, saj mi kasneje čez dan za to načeloma zmanjka časa.

Kateri medijski format je zame trenutno najbolj uporaben pri delu?

NR: Video in kratke vsebine. Ker omogočajo zelo neposreden stik z občinstvom in hitro prenesejo emocijo dogodka.

AP: Trenutno so to predvsem video vsebine v različnih formatih. Omogočajo mi hiter dostop do informacij in so učinkovit vir navdiha ter novih idej.

Kaj mi trenutno najbolj krade pozornost in kako se temu ubranim?

NR: Ogromna količina e-pošte, in nenehno piskanje sms sporočil, Viber sporočil ali WhatsApp sporočil. Poskušam si zavestno ustvariti trenutke brez obvestil – takrat nastanejo tudi najboljše ideje.

AP: Največji izziv predstavlja obseg dela in nenehno postavljanje prioritet. V okolju, kjer se zdi, da je vse nujno, je ključno, da jasno postaviš meje in se nalog lotevaš premišljeno, eno za drugo. To zahteva disciplino in zbranost – ni vedno enostavno, je pa nujno za ohranjanje kakovosti dela.

En trend v medijih, ki ga jemljem resno, in en, ki je po mojem mnenju prenapihnjen:

NR: Resno jemljem umetno inteligenco. Prenapihnjena pa se mi zdi digitalna preobremenjenost – ljudje so že naveličani zaslonov, zato bo v prihodnje še bolj pomembna realna izkušnja, dogodki in stik v živo.

AP: Všeč mi je trend kratkih video formatov (shorts), saj so postali ključen kanal za hitro konzumacijo vsebin in odkrivanje novih idej. Na drugi strani pa sem še vedno nekoliko zadržana do popolne integracije umetne inteligence v produkcijo in distribucijo vsebin – predvsem v smislu, da bo njen dejanski vpliv v praksi dolgoročno pokazal svojo pravo vrednost.