Jaz in sodelovanje z agencijo/naročnikom
Katere lastnosti svojega poslovnega partnerja na sosednji strani najbolj cenim?
BR: Zanesljivost, razumevanje posla, operativnost, izkušeno ekipo, nekonvencionalnost.
SV: Globoko poznavanje industrije, vrhunske komunikacijske veščine in – to velja za celotno ekipo BYD – dovršen čut za estetiko.
Najboljša odločitev, ki smo jo sprejeli skupaj?
BR: Odločitev o sodelovanju, ki je še zelo sveža.
SV: Odločili smo se drug za drugega.
Pri čem se najpogosteje ne strinjamo in kako to rešimo?
BR: Težko kar koli izpostavim, saj smo šele začeli delati skupaj. Lahko si pa predstavljam, da se bomo na začetku veliko ukvarjali s samim razumevanjem blagovne znamke, ki jo je treba najprej dobro spoznati, da bi lahko v prihodnje razvijali dobro strategijo in njeno izvedbo.
SV: Pravkar smo začeli sodelovati; v tem trenutku je predvsem pomembno, da si prisluhnemo.
Ena stvar, ki bi si jo v odnosu med agencijo in naročnikom na splošno želela takoj izboljšati:
BR: Da se večkrat vidimo v živo.
SV: Nimamo še skupne kilometrine, zato lahko komentiram le to, da ekipa BYD ne razmišlja le projektno, temveč dolgoročno. Najboljše ideje pa nastanejo prav takrat, ko agencija ni zgolj izvajalec nalog, ampak strateški partner.
Jaz in znamke
Znamka, ki me trenutno najbolj navdihuje:
BR: Gentle Monster, všeč so mi njihova nenavadna interpretacija lepote in »immersive« izkušnje, ki jih ponujajo na prodajnih mestih.
SV: Ni samo ena. Blizu mi je način cinematičnega pripovedništva, ki so mu v zadnjih letih zveste predvsem znamke visoke mode. Njihove kampanje pogosto delujejo skoraj kot kratki filmi, kjer tisto, kar ponujajo, ni le izdelek, ampak je atmosfera in del zgodbe.
Znamka, ki ji ostajam zvesta:
BR: Cos, Arket, Max Mara, Sportmax.
SV: Apple. Na začetku zaradi praktičnosti in ekosistema, danes pa zato, ker že desetletja disciplinirano upravljajo svojo znamko, konsistentno in jasno komunicirajo idejo o uporabniški izkušnji ter se redko odzivajo impulzivno, obenem pa so zvesti svoji estetiki.
»Guilty pleasure« znamka, ki ji vedno znova odpustim:
BR: Zara, ki je najbolj očitna predstavnica »hitre mode«, a vseeno kot taka ponuja hitre rešitve, ki jih včasih potrebujem. ;)
SV: V tale predalček bom pospravila kar vso hitro modo. Zavedam se problematike, vendar moramo priznati, da so z vidika upravljanja dobavne verige in hitrosti odziva na trg fascinanten poslovni in marketinški stroj.
Znamka, ki je izgubila moje zaupanje (in kaj je šlo narobe):
BR: Massimo Dutti (slaba kakovost vs. cena).
SV: Meta. Ne zaradi enega samega incidenta, temveč zaradi dolgotrajnega razkoraka med odgovornostjo platforme in načinom, kako podjetje komunicira svoje odločitve. Kljub svoji velikosti in, če hočete, vsemogočnosti, so izgubili nadzor nad naracijo o lastni odgovornosti. Tako je začelo razpadati tudi zaupanje vanje.
Oglas ali kampanja, zaradi katere sem spremenila svoje dojemanje o znamki:
BR: Obožujem komunikacijo znamke Jacquemus, ki me privlači ne glede na to, da mi izdelki niso lepi. Prepriča me s sodelovanjem z Bad Bunnyjem ali npr. z videom, kjer moški lika srajco sredi morja, medtem ko stoji na SUP deski. Na splošno mi je všeč njihova bolj indirektna estetika, ki ne sloni samo na produktni komunikaciji, ampak zelo uspešno prodaja lifestyle.
SV: Dove je z Real Beauty dokazal, da dobra strategija naredi mnogo več kot le prodaja izdelek. Ustvarili so dolgoročno platformo, ki temelji na širšem družbenem pogovoru o lepoti in dejansko premika kulturo. Dove s tem dokazuje, da najbolj zanimive znamke danes niso tiste, ki največ govorijo, ampak one, ki imajo jasno idejo o tem, kdo so, in za to idejo tudi stojijo.
Jaz in mediji
Iz katerih medijev najpogosteje pridobivam nove ideje?
BR: Vedno digitalni mediji oziroma družbena omrežja.
SV: Moj vir navdiha je največkrat TikTok. Kljub vsebinam krajšega formata ponuja ogromno koristnega.
Newsletter/podkast/kanal, ki ga redno spremljam:
BR: Redno spremljam podkaste z bolj političnimi temami: LD;GD, Od srede do srede, Petkova centrifuga, Zapisi iz močvirja.
SV: Nikoli ne izpustim Economistovega Bartlebyja, rubrike, katere kolumnisti s pronicljivim britanskim humorjem opisujejo agonije pisarniškega življenja in nas opominjajo, da se ne smemo jemati preveč resno. Ker sem veliko v avtu, redno spremljam podkaste, največkrat poslušam Stevena Bartletta (DOAC – The Diary Of A CEO) in Davida Senro v podkastu Founders.
Kateri medijski format je zame trenutno najbolj uporaben pri delu?
BR: Digital – dnevne novice; družbena omrežja – profili naše znamke in konkurenčnih znamk.
SV: Podkasti. Ker so edini format, ki mi omogoča, da počnem vzporedno še nekaj drugega.
Kaj mi trenutno najbolj krade pozornost in kako se temu ubranim?
BR: Družbeni mediji, ki so pomembni za moje delo, a se hitro sprevržejo v neskončno skrolanje. Ubranim se tako, da malo odmaknem telefon, da ni na dosegu roke.
SV: Uf, brez dvoma TikTok. Nisem se še naučila, kako se ga ubraniti. Tudi nisem čisto prepričana, da si tega sploh želim.
Trend v medijih, ki ga jemljem resno, in tisti, ki je po mojem mnenju prenapihnjen:
BR: Družbena omrežja kot vir vseh informacij, od novic do vpliva na nakupne odločitve. Po eni strani se mi zdi uporaben za nas oglaševalce, po drugi strani pa zaskrbljujoč, ko pomislim, da nekdo konzumira novice na družbenih omrežjih. Od prenapihnjenih bi poudarila porast LinkedIna kot kanala, na katerem se »prenapihuje« vsak poslovni dosežek. Bojim se, da s to ekscesno uspešnostjo postaja popolnoma nerelevanten.
SV: Trend, ki ga jemljem zelo resno, je fragmentacija medijskega prostora. Vsi smo razpršeni čez ogromno platform, kar pomeni, da gradnja dosega nikakor ni le vprašanje proračuna, temveč predvsem strategije in razumevanja konteksta, v katerem znamka komunicira. Prenapihnjen pa se mi zdi marsikateri trend, tudi obsesija z vsakim novim formatom ali platformo. Industrija ima včasih refleks, da vsako novost razglasi za revolucijo, v resnici pa se osnovno vprašanje ne spreminja: ali ima znamka sploh jasno idejo, kaj želi povedati in zakaj bi koga to zanimalo.