»V obdobju kvantnega trženja so odnosi med blagovnimi znamkami in potrošniki še bolj poglobljeni«

Že nekaj let smo priča digitalni transformaciji, za katero v svoji knjigi pišete, da je sprožila novi val distruptivnega poslovanja podjetij. Na kakšen način trženje doživlja to transformacijo?

Trženje je ena od poslovnih smeri, ki zelo intenzivno doživlja to transformacijo. Sodobno trženje je začelo eksperimentirati z modernimi, najsodobnejšimi tehnologijami, kot je umetna inteligenca, in jih uvajati v svoje poslovanje, s čimer ne le nadgrajuje komunikacijski vidik izvedbe trženjske funkcije, temveč tudi ustvarja bolj inovativne in po meri uporabnika prilagojene izdelke, storitve in doživetja. V visoko konkurenčnem okolju ta kombinacija zagotavlja dolgoročno preživetje in uspeh na trgu.  

Kaj pravzaprav je kvantno trženje (ang. quantum marketing) in kako se razlikuje od digitalnega marketinga?

Kvantno trženje predstavlja zadnjo, peto paradigmo razvoja trženja, v okviru katerega doživljamo dobo napredne tehnologije, neskončnih podatkov in umetne inteligence. Pomeni nadgradnjo četrte paradigme, osredotočene na digitalno in družbeno trženje, omogočeno s strani družbenih omrežij, ter tretje paradigme, podatkovno usmerjenega trženja,  omogočenega s strani digitalnih medijev in podatkov. Gre torej za popolno prepletanje trženja in tehnologije.

Med tehnologijami, ki so v zadnjem času vzbudile največ pozornosti in povzročajo največ sprememb, je umetna inteligenca (UI). Koliko jo po vaših opažanjih slovenska podjetja dejansko uporabljajo in na kateri stopnji uporabe so?

UI je vsekakor inovacija, s pomočjo katere smo najbolj vidno vstopili v obdobje kvantnega trženja. Na osnovi raziskave, ki sem jo izvedla na Ekonomski fakulteti v Ljubljani med 131 slovenskimi podjetji in pri kateri sem preučevala odnos in uporabo UI med našimi podjetji, bi lahko rekla, da so slovenska podjetja na podobni razvojni stopnji kot podjetja na tujih razvitih trgih.

Imamo kar nekaj podjetij, ki v polnosti izkoriščajo potencial UI, ga vključujejo v svoje poslovanje ter s tem implementirajo rešitve, ki jih brez uporabe UI ne bi mogli. Velika večina podjetij s pomočjo UI uvaja hitrejše, v veliki večini tudi cenejše rešitve. Seveda pa je še vedno določen odstotek podjetij, ki je še ne uporabljajo in vključujejo v svoje poslovanje. Razvoj na področju UI je izjemno hiter, zato se situacija dinamično spreminja. 

Seveda velja omeniti tudi ostale tehnologije. Katere tehnologije, ki vstopajo v to sfero, najbolj vplivajo oz. najbolj temeljito spreminjajo paradigmo trženja in kako?

Med preostalimi tehnologijami, ki pomembno vplivajo na to, kako podjetja razumejo, dosežejo in vključujejo porabnike v proces trženja ter z njimi negujejo svoje odnose, velja izpostaviti še obogateno in virtualno resničnost, blockchain tehnologijo oz. tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, internet stvari, glasovne asistente, drone, metavesolje, holografske projekcije, 5G itd.

Napredne in inovativne rešitve za trženje se lahko hitro prilagodijo spreminjajočim se potrebam podjetij in razvijejo komunikacijske in ostale rešitve, ki so relevantne in kritične za različne deležnike podjetja. V središču dogajanja so porabniki, s katerimi podjetja ustvarjajo in negujejo poglobljene odnose. Porabniki niso več zgolj opazovalci, temveč soustvarjalci vsebin in trženjskih entitet.  

Kot pravite, nove tehnologije, predvsem UI, predstavljajo veliko prednost predvsem za manjša in srednja podjetja. Zakaj?

UI predstavlja pomemben vidik v poslovanju vseh tipov podjetij, vendar je in bo njena dodana vrednost po mojem mnenju še večja za manjša in srednje velika podjetja. V trženju že nekaj časa govorimo o pomenu podatkov, še posebej o velikih bazah podatkov, s pomočjo katerih usmerjamo in izvajamo proces trženja. Roko na srce, do tega so v preteklosti imele dostop le večje korporacije, ki so zaradi izdatnih denarnih sredstev in kadrov to lahko tudi obdelovale in vključevale v svoj proces. Z UI pa se dogaja pomemben preskok, saj lahko tudi manjši igralci z omejenimi denarnimi sredstvi in kadri začenjajo izkoriščati moč podatkov in jo vključevati v svoje poslovanje. Seveda ob pomembni predpostavki, da so tega vešči in znajo to kritično vpeljati v svoje poslovanje. Sposobnost prepoznavanja in izvajanja smiselnih analiz, kritične presoje ter podatkovno podprtih rešitev v celoten proces trženja bo v prihodnosti samo še večja!  

Kako bo po vašem mnenju kvantno trženje spremenilo odnose med blagovnimi znamkami in potrošniki?

V obdobju kvantnega trženja so odnosi med blagovnimi znamkami in potrošniki še bolj poglobljeni, porabnik pa postaja pomemben soustvarjalec vsebin in trženjskih entitet. Splet 3.0 odpira nove odnose, ti pa nove identitete. Obdobje spleta 1.0, kjer je porabnik bral, je nadgrajeno v obdobje spleta 2.0, kjer porabnik poleg branja tudi piše, ter še bolj nadgrajeno v spletu 3.0, kjer je/bo porabnik tudi lastnik. Porabniki so torej v središču dogajanja in ne zgolj občinstvo. Velik poudarek je na personalizaciji, ne le vsebin in entitet, temveč tudi odnosov. Odnosi med blagovnimi znamkami in porabniki ne nastajajo zgolj v fizičnem okolju, temveč tudi v virtualnih prostorih kot npr. metavesolju, ki združuje virtualno in obogateno resničnost ter internet.

Tovrstni prostori nudijo priložnosti za še močnejše poglabljanje odnosov, kot je bilo to možno v fizičnem svetu. Že danes ne govorimo več samo o odnosih med blagovnimi znamkami in drugimi porabniki, temveč tudi virtualnimi porabniki, med katerimi naj omenim virtualne vplivneže, ki pa vsaj v našem evropskem prostoru še niso tako aktualni kot npr. med azijskimi porabniki. Skratka, kvantno trženje pomeni tudi nadgradnjo/spremembo odnosov, kar seveda predstavlja pomembne spremembe v procesu trženja za podjetja in blagovne znamke.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu maj 2025, #527.Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.