Sanja Likar: »Zahtevnih odločitev se ne bojim«

Pravi, da svoje kariere ni nikoli načrtovala, ampak se je razvijala sama od sebe, vse skupaj pa se je začelo že v času študija in različnih obšolskih dejavnosti. Že zgodaj je začela delati kot prostovoljka in se udejstvovati na različnih mednarodnih področjih, nekaj časa pa je delovala tudi kot slovenska predstavnica mladine v svetu ter na ta račun veliko potovala.

Velik del sveta je prepotovala tudi s staršema oziroma z družino, prav starša pa sta bila po njenih besedah od nekdaj zelo velika podpornika tega, da raziskuje, kaj ji v življenju najbolj ustreza. Sčasoma se je v njej prebudila strast do komunikacijskega dela, ki je pospremljena z veliko dozo empatije. »V preteklosti sem nekajkrat slišala 'očitke', da sem premehka, ampak takšna sem (smeh). Prepričana sem, da se odločnost na področju posla in moja 'mehkoba' medsebojno ne izključujeta,« pravi.

Sanja Likar. Foto: Matjaž Tavčar

V preteklosti se je »dotaknila« tudi političnega marketinga, v svet oglaševanja pa je zajadrala nekako »po nesreči«. Začela je na takratni Abanki, kjer je oddelek marketinga ravno prevzela Rinalda Klemenčič. Opiše jo kot svojo prvo pravo mentorico, danes pa po vseh teh letih lahko s ponosom reče, da je tudi njena prijateljica.

Sledila je prva nekoliko bolj »konkretna služba« z bolj vodstvenimi obrisi. Kot vodja marketinga je delovala v mömaxu, znamki mednarodne korporacije XXXLutz, ki je takrat šele prodiral na slovenski trg. Čas, ko je skupaj z ekipo postavljala znamko, opiše kot izjemno izkušnjo, v kateri je resnično uživala, nato pa se je odločila za selitev na agencijsko stran. Odzvala se je na vabilo agencije za interaktivne storitve Renderspace, kasneje nadaljevala svojo karierno pot znotraj skupine Pristop s fokusom na oddelku trženjskega komuniciranja in tam preživela »pravljičnih« sedem let. »Lahko bi rekla, da se je tam zgodil velik del moje kariere: bili so vzponi, padci, učenje … Tak pravi learning curve (smeh). Bilo je tudi kar nekaj težkih preizkušenj, ampak res sem se ogromno naučila, za kar bom vedno hvaležna. Hkrati sem tam spletla veliko prijateljstev, za katera sem prepričana, da bodo trajala vse življenje,« pravi.

Po slovesu od skupine Pristop je prevzela vodenje marketinga za CEE regijo pri Harvey Normanu, in nenačrtovano se je po kratkem letu in pol odzvala vabilu Publicis Groupe, kjer je postala nova generalna direktorica.

Sanja, je bila odločitev, da sprejmete ponudbo Publicis Groupe za vas lahka ali težka?

Nikakor ni bila lahka. Po eni strani mi je bilo težko po tako kratkem času zapustiti Harvey Norman in izjemne ekipe, s katerimi sem imela priložnost in čast delati, po drugi pa je bila to izjemna priložnost in želela sem izkoristiti ponudbo, da bi za tako pomembno skupino lahko delala na  takem nivoju. Dejstvo je, da na slovenskem trgu takšno priložnost redko dobiš in z vidika moje nadaljnje rasti in profesionalnega izpopolnjevanja sem se seveda odločila priložnost izkoristiti.

Je bil to za vas velik preskok?

Seveda je na nek način bil, a tako Harvey Norman kot Publicis Groupe sta globalni podjetji in lahko rečem, da je bila moja odločitev dobra. Čeprav mi spremembe v življenju niso tuje in sem navajena na nekoliko bolj ekstremne poslovne okoliščine, je bila to zame kar velika odločitev. Odločitev, ki ni bila le moja, ampak družinska, saj takšne odločitve vedno sprejemam z roko v roki z možem, ki je moj velik podpornik. Želim, da so skladne z našo družinsko filozofijo oziroma s tem, na kateri točki se kot družina trenutno nahajamo.

Bi rekli, da ste svojo karierno pot načrtovali ali se je odvijala organsko?

Organsko, pri čemer moram povedati, da sem imela dobro podporo, da sem lahko razvijala tiste kompetence, ki sem jih želela razvijati. Nikoli me ni nihče v nič silil, ampak so me le podpirali v pravo smer. Zame je izjemno pomembno, kakšne ljudi imam okoli sebe. Pa ne govorim le o družini, ki je absolutno primarna in zame vedno  najpomembnejša, pač pa sem sodi tudi prijateljska baza in nenazadnje ljudje iz različnih okolij, s katerimi se obkrožam.

Sama sem na svoji poti našla kar nekaj ljudi, ki so me znali na pravi način motivirati, mi pomagati, svetovati, ali pa so samo bili zame tam takrat, ko je bilo to potrebno.

Ali zaradi izkušenj, ki ste jih pridobili na obeh straneh, danes kaj drugače gledate na odnos med naročnikom in agencijo?

Zanimivo je, da sem res precej prehajala med obema stranema. Zgodilo se mi je, da  ko sem iz naročniške šla na agencijsko stran, je marsikdo kar malce dvignil obrv, češ, zakaj to počnem … A meni se je vedno zdelo, da je, če hočeš biti res dober in če hočeš razumeti celoten mozaik, ki sestavlja naš posel, pomembno spoznati še drugo plat. In ravno to me je motiviralo za tovrstne prehode do sedaj.

Skozi delo v agenciji resnično spoznaš vse mogoče segmente, ampak, ker kot naročnik dnevno delaš z agencijami, jih na nek način tudi tam. Prizma je podobna, s tem, da je naročniško delo običajno nekoliko bolj osredotočeno na eno znamko, a je znotraj tega veliko različnih mikrofokusov.

So pa vse izkušnje komplementarne med seboj in se mi zdijo vse zelo pomembne.

Kaj vas je pri delu na strani naročnika največ naučilo o marketingu, kar vam danes koristi kot vodji agencije?

Mislim, da je ena od pomembnejših stvari, ki narekuje vzajemno dinamiko to, da ko si enkrat na strani naročnika, si postavljen v vlogo, da komuniciraš z agencijami in da si kot naročnik eden od virov prihodka za agencijo, agencija pa je vir storitev zate. Sama sicer ne maram teh terminov, saj menim, da so to izjemno pomembni partnerski odnosi, in čeprav to zveni klišejsko, so partnerski poslovni odnosi zahtevni. Ne pridejo kar sami po sebi.

Sama sem se že zelo zgodaj, v svoji prvi službi na naročniški strani, naučila, da mora biti korektnost prisotna na obeh straneh in da je ključen pravi odnos. V časih, ko sem bila na naročniških straneh, sem delala z veliko ljudmi v veliko agencijah in še vedno sem si z veliko od teh ljudi blizu, na kar sem ponosna. V odnosu mora biti prisotnega veliko zaupanja, potrpljenja in iskrenosti, tudi takrat, ko je to težko.

In včasih je potrebno sprejeti tudi kakšno odločitev, ki bo kratkoročno morda vplivala na poslovni izid, srednje- in dolgoročno pa te bo pozicionirala kot nekoga, kakršen si želiš biti. Meni je najpomembneje, da se v poslu pozicioniram kot nekdo, ki vodi z integriteto, ker menim, da na splošno gledano v svetu in poslu včasih tega primanjkuje. Menim, da me je ta primarni naročniški moment takšnega vodenja naučil. Integritete tako interno kot eksterno do partnerjev, naročnikov, partnerjev v medijih … V bistvu vseh, s katerimi si dnevno na tak ali drugačen način povezan.

Sanja Likar. Foto: Matjaž Tavčar

Kje ste včasih imeli največ napačnih predstav o agencijah? Se vam zdi, da naročniki danes od agencij pričakujejo preveč ali premalo?

Prav posebnih predstav nisem imela, ker sem se relativno zgodaj srečala z različnimi sistemi z ene in z druge strani in sem razumela njihove ustroje. Morda sem v določenem trenutku podcenjevala kompleksnost agencijskega poslovanja. Agencije danes upravljamo s proračuni veliko naročnikov, multidisciplinarno in preko veliko različnih industrij. To zahteva prilagodljivost, izjemno organizacijo in veliko širino znanja ter nenehno izpopolnjevanje ekip.  Lahko pa izpostavim en izziv, ki ga opažam, pa ne samo s strani naročnikov do agencij. Zdi se mi namreč, da smo na tej naši poti vsi nekoliko pozabili na vzajemne odnose.

Naročniki od agencij danes seveda pričakujejo več in prav je tako. Rekla bi, da drug od drugega moramo veliko pričakovati, hkrati pa moramo  oboji tudi narediti tisti extra mile, ko je to potrebno. Drug drugemu moramo biti dobri partnerji in dobro poslovno gospodariti, ker je to vzajemen odnos, hkrati pa seveda upravičevati vedno večja pričakovanja drug od drugega.

Ali vam pretekla izkušnja na strani naročnika daje prednost pri razumevanju poslovnih ciljev?

Absolutno. Morda se naročniški ustroji, odvisno seveda od panoge, v kateri se nahajaš, med seboj nekoliko razlikujejo, ampak menim, da je princip enak. Seveda vsi stremimo k maksimizaciji poslovnega učinka, ki je po eni strani vezan na maksimizacijo prihodka, na drugi strani pa na optimizacijo procesov. Logika vsakega podjetja je v osnovi enaka.

Vodenje ene od največjih komunikacijskih skupin pri nas ste prevzeli sredi decembra 2025. Kaj je bila vaša prva misel, ko ste stopili v to vlogo?

Več jih je bilo (smeh). Ena najpomembnejših je bila gotovo odgovornost – do ekipe, naročnikov, poslovnih partnerjev in nenazadnje odgovornosti do dela za eno največjih komunikacijskih skupin na svetu. Hkrati pa sem v tej vlogi videla tudi veliko priložnost – za razvoj skupine, talentov in priložnosti za drugačno pozicioniranje podjetja na trgu. Lahko povem, da sem skozi proces pogovorov, ki smo jih imeli pred mojim prihodom v podjetje, postajala vedno bolj navdušena in motivirana.

Po eni strani zato, ker Publicis Groupe na globalnem, regijskem in lokalnem nivoju ponuja ogromno različnih plasti in skozi vsak razgovor se mi je odstiralo več teh plasti in potenciala. Tudi sama sem imela veliko vprašanj in več odgovorov, kot sem dobila, bolj sem bila prepričana, da si želim tega novega izziva.

Včasih imam občutek, da tu na tedenski bazi zaključim en »mini MBA«. Na voljo imamo res veliko informacij, ljudi, ki so strokovnjaki na svojih področjih in v industriji, … Ko nekaj potrebuješ, lahko to zelo hitro dobiš, ne glede na to, ali je to informacija, vpogled, nasvet ali ekspertiza. To je velika dodana vrednost in zame je to, da se lahko učim od najboljših, izjemna motivacija.

Sanja Likar. Foto: Matjaž Tavčar

Ker smo res najboljši. Včasih je to težko povedati na glas, ne da bi pri tem izpadel pretenciozno, ampak tako je. Dejstvo je namreč, da že nekaj časa držimo primat tako na globalni kot na regijski ravni. Kot pravi Arthur Sadoun, naš predsednik uprave in izvršni direktor: »It takes a lot of effort, a lot of smart moves and smart people.« Ta misel pooseblja Publicis Groupe ter močno rezonira z mojim pogledom na posel.

Še ena stvar, ki me od nekdaj motivira in me je tu navdušila, so ljudje. Preden sem uradno nastopila svoj prvi službeni dan, se mi je ponudila izjemna priložnost, da nekaj dni preživim v Istanbulu na regijskem summitu Publicis Groupe, kjer sem imela priložnost spoznati management vseh trgov CEE regije. To je bil zame odličen uvod v vse, kar me je kasneje čakalo.

Za korak, da prevzamem Publicis Groupe v Sloveniji, sem se odločila z izjemno veliko mero odgovornosti in zelo premišljeno. V fazi odločanja sem imela tudi dvome, seveda, ampak dvomi po navadi pomenijo, da ti ni vseeno, kajne?

Kakšne načrte in cilje ste si zastavili in kako jih nameravate uresničiti?

Na eni strani so moji osebni razmisleki o tem, kako osmisliti svojo vlogo in k njej pristopiti na način, da ostanem zvesta sebi in svojim načelom. Na drugi so seveda določeni poslovni cilji, ki so vezani na strukturo skupine. Zaenkrat se mi zdi, da uspešno združujem oboje. Postavila sem si zelo konkretne poslovne cilje, ki sem jih pred kratkim predstavila na t.i. CEO address, sestanku celotne Publicis Groupe Slovenija. Sem zelo odprta in transparentna v komunikaciji, na tak način tudi vodim, zato sem želela, da so vsi člani ekipe seznanjeni s smerjo, v katero bomo v prihodnje pluli in da je ta smer rezultat skupnega pogovora in konsenza. 

Do predstavljene vizije sicer nisem prišla sama – prvi mesec svojega službovanja tukaj sem opravila individualne pogovore s prav vsemi sodelavci. Preko poglobljenih pogovorov sem dobila nekoliko bolj celovito sliko o dinamiki, kulturi, procesih in nenazadnje izzivih, nato pa na podlagi svoje analize in razmisleka zasnovala končno strategijo in vizijo podjetja.

Kakšna pa je ta vizija?

Moj primarni fokus so vsekakor ljudje, saj sama v središče vedno postavim ljudi, s katerimi delam. Prvi steber, na katerega se osredotočam, je torej nadaljnji razvoj, širitev in krepitev ekip. Pomembno se mi zdi, da se ljudje počutijo slišani in razumljeni ter da se spodbuja njihov nadaljnji razvoj ter zagotavlja razumevanje ekosistema, katerega del smo vsi.

V okviru naše skupine je zaposlenim na voljo izjemno veliko orodij za učenje, otpimizacijo dnevnih procesov, veliko možnosti povezovanja v različne delovne skupine na regijski in globalni ravni. Veliko naštetega je že vključenega v vsakodnevne procese, veliko pa je možnosti, ki si jih lahko »vzameš«, ko ti to dopušča čas ali se pojavi potreba. Okolje je torej tako, da se lahko, če želiš, nenehno dodatno razvijaš, kar je zelo navdihujoče (in predvsem ne sme biti dodatno obremenjujoče (nasmeh).

Drugi steber so procesi, ki jih nenehno poskušamo optimizirati, zlasti z razvojem novih tehnologij. Za dnevno izmenjavo informacij na globalni ravni, raziskovanje in povezovanje zaposlenih ter dostop do najrazličnejših informacij, ki pomembno vplivajo na kvalitativni output za naše naročnike, nam je na voljo izjemno napredna UI-platforma, ki je bila razvita ekskluzivno za nas. Platformo kontinuirano nadgrajujemo, uporabljajo pa jo tudi že določeni naročniki.

Tretji steber pa je repozicioniranje Publicisa na slovenskem trgu in v regiji. Ocenjujem, da se je morda potrebno nekoliko drugače postaviti oziroma malo bolj na glas in pogumno povedati, kaj vse znamo. Ker znamo res veliko in ekipa, ki deluje znotraj skupine, je izjemna. Skozi to repozicioniranje pa je seveda cilj tudi nadaljnje nadgrajevanje poslovne uspešnosti.

Zagotovo ste že morali sprejeti kakšno odločitev, pri kateri ste začutili težo odgovornosti?

Sem. V teh skoraj štirih mesecih, odkar sem tukaj, sem sprejela že kar nekaj težkih ali bolje rečeno zahtevnih odločitev. Zahtevnih zato, ker lahko vplivajo na marsikaj, primarno pa na ekipo. Ljudi, ki z veliko dozo vneme, entuzijazma in svojo ekspertizo  pišejo zgodbo Publicisa lokalno. Ko sprejemam te odločitve, imam primarno v mislih njih.

Sicer pa se zahtevnih odločitev ne bojim. Če se znajdem v kakršnikoli dilemi ali pa imam občutek, da v danem trenutku iz različnih razlogov ne morem ali ne želim sprejeti kakšne odločitve, imam veliko sogovornikov, ki mi lahko pri tem pomagajo, in za to sem izjemno hvaležna.

Publicis Groupe je globalno izjemno strukturiran sistem. Kako to prednost prenesti na majhen trg, kot je slovenski?

Zanimivo se mi zdi, da velikokrat, kadar poslušam o globalnih podjetjih in sistemih, slišim, kako ti niso prilagojeni manjšim trgom. Sama se s tem ne strinjam popolnoma. Seveda globalna podjetja, kot je naše, na globalni ravni delujejo na drugačnem nivoju. A iz moje perspektive je lahko globalna strukturiranost velika prednost in menim, da lahko prav majhni trgi največ pridobijo od globalnih mrež.

Slovenija je na globalnem parketu objektivno gledano majhen, a strateško izjemno pomemben trg, kjer imajo naročniki podobne izzive kot globalna podjetja – digitalna transformacija, relevantna in učinkovita uporaba podatkov kot pomemben revenue stream, UI v vsej svoji komplekstnosti seveda, pa fragmentacija medijev in nenazadnje nekaj, kar je skupno vsem, ne glede na velikost trga – ostati učinkovit, profitabilen in relevanten. Kot del globalne skupine pa imamo, kot že omenjeno, to izjemno priložnost in pomembno prednost, da lahko določena orodja, platforme ali know-how, ki so bile globalno razvite in preverjene, in bi nam bile sicer finančno, razvojno in časovno nedosegljive, prilagodimo lokalnim ali regionalnim potrebam naročnikov ter kontekstu in uporabimo. In to je v mojih očeh izjemna konkurenčna prednost, nikakor ne breme.

Koliko prostora imate za lokalno interpretacijo globalnih strategij?

Publicis Groupe je velik »aparat« in hkrati ena najbolj strukturiranih oz. organiziranih skupin na svetu. To se pozna v dnevni dinamiki. Je izjemno premišljeno postavljen in nenehno so ti na voljo sogovorniki, ki ti lahko pomagajo pri konkretnem izzivu, kar je odlično. Ves čas veš, kaj se dogaja v regiji ali na določenih trgih in kaj se dogaja tvojim kolegom, naročnikom in industrijam.

A če govorimo o globalnih strategijah naše skupine, absolutno imamo prostor za lokalizacijo. Z njo se veliko ukvarjamo in od nas se nikakor ne pričakuje, da postavljeno le sprejmemo in implementiramo. Ravno nasprotno – spodbujani smo, da iniciative in predlagane spremembe izzovemo in o njih strukturirano razpravljamo. Smo strateški partner številnim globalnim naročnikom, ki enako logiko uporabljajo za implementacije svojih poslovnih strategij in nas (ter mi njih, seveda) spodbujajo, da se pristopi, strategije in vsebine lokalizirajo.

Globalne strategije dajejo odličen okvir, izvedba pa mora biti lokalno relevantna – pa če gre za procesne implementacije na nivoju naše skupine ali pa rešitve za naše naročnike.

Kaj danes pomeni biti del velike mreže: ali to za vas predstavlja več varnosti ali več kompleksnosti?

Eno in drugo. Več je varnosti kot kompleksnosti v smislu bremena. Kompleksnost je prisotna predvsem z vidika povezovanja večih sistemov, procesnih prekrivanj, večje količine komunikacije z različnimi deležniki znotraj skupine globalno in tudi kulturne raznolikosti, ki pa je obenem tudi izjemno bogastvo. Mogoče kdaj odpremo kakšen naš globalni call širši javnosti – več kot 200 ljudi iz vseh kotičkov sveta na Teamsih je svojevrstna izkušnja, pozitivna seveda.

Z vidika vodenja lokalnega trga znotraj globalne mreže pa zame pomeni predvsem več priložnosti – za razvoj ljudi, za prenos znanja in nenazadnje za večji in bolj pomenljiv vpliv na industrijo.

Kako zagotavljate, da različne agencije znotraj skupine delujejo kot enoten ekosistem in ne kot ločeni silosi?

Agencije oz. blagovne znamke znotraj skupine so dejansko že del enotnega ekosistema, ki naročnikom nudi integrirane rešitve s prepletom vseh kompetenc. To je naš glavni fokus in ostaja tudi v prihodnje, saj po mojem mnenju lahko samo s takšnim delovanjem nudimo dodano vrednost in storitve najvišje kakovosti našim naročnikom. Silosno delovanje je v sistemih, kot je naš, stvar preteklosti. Ponovno se bom vrnila k eni od misli našega predsednika uprave, ki se glasi: »No silos, no solos, no bozos.« Mislim, da ga ni potrebno prevajati (smeh).

Komunikacijska industrija se danes hitro spreminja. Kaj je največji izziv za agencijske skupine v tem trenutku?

Omenjala sem že fragmentacijo medijev, eksplozijo podatkov, razvoj umetne inteligence in njen vpliv na industrijo. Skupaj z nenehnimi spremembami v vedenju potrošnikov se to sešteje in pomeni seveda potrebo po nenehnem prilagajanju, če želiš ostati relevanten in pravi strateški partner naročnikom. Ti že dolgo ne iščejo več le kampanj, ampak rešitve za rast, optimizacijo poslovanja in vedno boljše razumevanje svojih ciljnih skupin ter okolij, v katerih se nahajajo. Če se ne razvijamo in transformiramo, bomo ostali zadaj. To pomeni, da moramo agencije razvijati nove kompetence, ki se raztezajo vse od kreative, medijev, podatkovne analitike in tehnologije do svetovalnih veščin. Kreativnost ostaja ključna, vendar sama po sebi ni več dovolj. Vse predhodno navedeno je potrebno znati povezati v integrirane rešitve, ki imajo konkreten poslovni učinek.

Agencijski model se spreminja tudi z vidika talentov, saj potrebujemo popolnoma nove profile ljudi in kompetenc in to pomeni konsistentno vlaganje v razvoj talentov in grajenje multidisciplinarnih ekip.

In še en velik izziv: obdržati fokus na ljudeh. Zlasti v času »hrupa« vseh velikih in hitrih sprememb, na katere se različni ljudje seveda različno odzivajo.

V kolikšni meri umetna inteligenca spreminja način dela v agencijah?

Zagotovo ga spreminja, spreminja hitrost in način dela. Mene osebno navdušuje. Sem ljubiteljica vseh novih tehnologij in zame je bila velika motivacija odkrivati, kako naše ekipe živijo z novimi tehnologijami in na kakšen način jih implementirajo. Navdušuje me, da se tehnologije ne bojijo in jo tudi sami raziskujejo, sploh glede na vse možnosti, ki jih kot skupina imamo.

Pogosto se v panogi pojavlja vprašanje, kako bo UI vplivala na kreativni del našega posla. Sama mislim, da ne bo imela neposredno negativnega vpliva, temveč nam bo prihranila čas in nam omogočila več »prostega teka« za strateške razmisleke.

Se pa ne strinjam s tem, da bi se morale ekipe zaradi implementacije umetne inteligence in obstoja novih tehnologij apropos manjšati ali pa, da bi moralo delo agencij zaradi slednjega avtomatično postati cenejše. Gre za nova znanja in kompetence, ki jih razvijamo in pridobivamo poleg vsega tega, kar smo že prej znali. Novosti pa pač implementiramo v obstoječe procese oziroma procese smiselno prilagajamo. Še en pokazatelj več, kako agilni smo v vsespreminjajoči se industriji.

Sanja Likar. Foto: Matjaž Tavčar

Tehnologija torej ne bo razvrednotila kreativnosti?

Ne, nikakor ne. Menim, da jo dodatno krepi. Nove tehnologije so lahko celo dodaten motivator za kreativne ekipe, da raziskujejo nove načine razmišljanja in stopajo izven okvirjev, znotraj katerih se gibljejo. Človeški faktor bo vedno potreben za tisti »extra mile« oziroma dodano vrednost, v to sem prepričana – umetna inteligenca lahko seveda pomaga pri optimizaciji, ne pa nadomesti ideje. Če pa bodo moje napovedi slučajno napačne, pa nas verjetno čaka nekaj podobnega svetu generičnih objav na LinkedInu (smeh).

Kako merite uspešnost agencijske skupine: skozi prihodke, dobičkonosnost ali dolgoročno vrednost naročnikov?

Skozi vse omenjeno seveda – vse to so pomembni kazalniki uspešnosti. Sama pa bi dodala še »kazalnik ljudi« oz. merjenje uspešnosti tudi skozi njihovo zadovoljstvo, njihov napredek oziroma možnosti napredka, ki jim jih nudimo. Ljudje so tisti, ki »omogočajo« vse to, kar ste našteli, da lahko svojo poslovno uspešnost meriš tudi skozi vse druge kazalnike.

Kaj je danes resnična konkurenčna prednost velike agencijske skupine v primerjavi z manjšimi, morda bolj agilnimi igralci?

Meni se vedno zdi zanimivo, ko nekdo avtomatično presodi, da velika agencija ni agilna. To je popolnoma zmotno prepričanje. Če pogledam naš primer, smo – tudi na ravni skupine – izjemno agilni.

Če ponazorim na primeru regijskega pitcha za osem trgov z izjemno kratko časovnico in z izjemno obsežnim »task listom«, je bila priprava neverjetno hitra, sistem povezovanja učinkovit, vsi potrebni strokovnjaki na voljo in proces je tekel, kot da bi nas bilo v ekipi 10, ne pa več kot 100.000.

Ljudje, ki vodijo (oziroma vodimo) takšne velike organizacije, se zavedamo, da živimo v svetu, kjer so spremembe hipne in kjer mora vse potekati hitro ter učinkovito. In to, da smo veliki, v našem primeru ni slabost, ampak velika prednost. Razumemo, da je agilnost ena od vrednot današnjega sveta, zlasti v očeh naročnikov.

Agencijski posel je izrazito odvisen od ljudi. Kako danes, ko se mnogi pritožujejo nad kadrovsko krizo, privabiti in zadržati najboljše kadre?

Menim, da trenutnih razmer na celotnem trgu dela ne poznam dovolj dobro, da bi lahko govorila o splošni kadrovski krizi. Moje mnenje glede te tematike je, da je potrebno kadrovati pametno. Da je potrebno procesu zaposlovanja posvetiti čas in da kadrovanje iz naslova hipne potrebe ali »panike«, običajno ne daje najboljših rezultatov.

Naš cilj je v ekipo pripeljati pravi »fit« ljudi. Tiste ljudi, ki bodo pravi za obstoječo ekipo, ki je čudovita, in bodo soustvarjali klimo, ki jo želimo tudi v prihodnje. Pri iskanju novega kadra je potrebno biti potrpežljiv, pri čemer je zelo pomemben strukturiran, umirjen in premišljen pristop k iskanju novih talentov, kar je mogoče le, če dobro poznaš svojo organizacijo in če je sistem vrednot organizacije pravilno postavljen. Tako se kadrovanja lotevamo mi in rezultati so dobri.

Kako gradite kulturo v okolju, kjer so pritiski visoki, tempo pa hiter?

Tu se bom spet vrnila k ljudem. Z ljudmi se je treba ukvarjati na dnevni bazi. Pomembno je, da veš, kdo so in kako so tvoje sodelavke in sodelavci, kako funkcionirajo, kaj jih žene, kje so izzivi, predvsem pa zaznati izzive in morebitne krize, še preden se zgodijo. Potrebne so jasne vrednote, odprta komunikacija, visoka stopnja zaupanja in kot rečeno – fokus na ljudeh.

Po drugi strani pa je zelo pomembno, da se malo odmaknemo od vseprisotnega prepričanja o tem, kakšen »agency life« v resnici je. Agency life je lahko (in je) izjemen. Res je, da je na trenutke zelo dinamičen in tudi zahteven, ampak vsi, ki smo delovali tudi v drugih poslovnih okoljih, lahko potrdimo, da je tudi »na drugi strani« tako. Tudi naši naročniki se na svoji strani soočajo z enakimi izzivi, s kakršnimi se soočamo mi v agenciji. Imajo enako zahtevne cilje, procese, dinamiko in tempo.

Kako bo po vašem mnenju videti agencijski model čez pet let?

Spreminjal se seveda bo, ampak mislim, da ne bistveno. Ozrimo se na primer petnajst let v preteklost. Spremenila se je celotna krajina in znotraj nje kar nekaj stvari, ampak v svojem bistvu industrija in kar jo žene, ostaja enaka (z izjemo umetne inteligence seveda).

V prihodnosti se bo po mojem mnenju potrebno še bolj osredotočati na strategijo kot ključno dodano vrednost – to je včasih s strani naročnikov morda malo spregledana a definitivno ena ključnih »sestavin« za uspeh. Ampak menim, da bo v osnovi agencijsko delo ostalo podobno. Kreativne ideje, skladne s strategijo znamke oziroma poslovno strategijo podjetja seveda, bodo še vedno tiste, ki bodo premikale meje in v končni fazi prodajale. Samo orodja za dostavljanje le-teh se bodo spreminjala. Upam tudi, da bo prihodnost prinesla več dolgoročnih partnerstev in manj fragmentiranih sodelovanj na ravni celotne industrije.

Začeli sva bolj osebno, pa naj bo takšen tudi zaključek. Kaj vas danes v tej industriji še vedno najbolj navdušuje?

Poleg dinamike industrije verjetno to, da lahko v tem okolju še vedno rastem in se učim. To, da se lahko kot poslovna persona vedno znova izpopolnjujem in  »reinventam«. Naša panoga je sicer dinamična, ampak delujemo na majhnem trgu in to, da se lahko vedno znova transformiram in nadgrajujem, je zame velika motivacija. K temu prispevajo tudi nove tehnologije, ki nenehno prihajajo in sem njihova velika »oboževalka«.

Tako znotraj podjetja kot tudi širše, pa moram tudi v tem odgovoru izpostaviti ljudi, s katerimi delam.

Kako ohranjate jasnost svojih misli v okolju, kjer je stalno prisoten hrup?

Sem izjemno ponosna mama štiriletnega »gospoda direktorja«, ki me drži zelo prizemljeno in poskrbi za stalne »odmike« od poslovne realnosti. Ko pridem iz službe, poskušam vsaj večino časa biti samo mama. Moja poslovna persona me sicer od nekdaj zelo močno definira, ampak materinstvo in moja družina imata prednost pred vsem.

So bodoči delodajalci to sprejeli brez težav?

Absolutno! Publicis Groupe že dolgo ne funkcionira kot klasičen agencijski model, ki smo jih včasih poznali. Seveda se včasih zgodi, da so delovniki daljši, da je »to-do list« na videz neskončen in obveznosti iz naslova vloge v podjetju večje. Zelo dobro se zavedam, da sem sprejela funkcijo z ogromno odgovornosti, se pa trudim, da v svoje dni vključujem prepotrebne in pomembne pavze. Pomaga tudi to, da živimo (dobesedno) ob gozdu, kjer se »polnim«.

Generalno gledano mi ni težko povedati, ko potrebujem premor. Ni me sram tega priznati in imam tudi dobro podporno mrežo, ki me sliši, in si tak premor lahko vzamem. Včasih to pomeni, da dve uri v miru berem knjigo, včasih TikTok ali pa gledanje serije na Netflixu s polno skledo kokic v naročju, spet drugič vikend oddih ali obisk pri starših, na katerem med pogovorom za našo slavno kuhinjsko mizo ob dobri kavi »rešimo svet«.

Moji načini odklapljanja so res različni. Veliko se tudi družim s prijatelji, ki so izjemno pomemben del mene in na katere sem ponosna ter za njih neizmerno hvaležna. Mislim, da se bodo vsi prepoznali (ja, prepričana sem, da bodo brali tale tekst).  Uf, pa »šoping« (smeh). Sem velika ljubiteljica mode in kozmetike in nakupovanje je eden od mojih »guilty pleasures«. Na srečo to strast (vsaj do neke mere) delim z možem (smeh).

Sanja Likar. Foto: Matjaž Tavčar

Kako bi se opisali kot vodja?

Moja načela so preprosta: »people first«, transparentna komunikacija in »vodenje iz centra«. Filozofija skupine, ki se glasi »Power of One«, je tudi zasnovana na ta način, saj smo naročnika postavili v središče in okoli njega gradili kompetenčne centre oziroma stebre, ki so nam trenutno največji fokus: podatki, tehnologija, mediji in kreativa.

Vodenje iz centra zame pomeni, da zelo dobro razumeš ekosisteme, v katerih se nahajaš, in skladno s tem tudi prilagajaš svoje procese, obkrožen s pravimi ekipami seveda.

Kaj bi danes svetovali mlajši verziji sebe na začetku kariere?

Rekla bi si: »Ostani pogumna in ostani zvesta sebi, ker se bo to obrestovalo.«