Spletni portal Marketing magazina prenovilo podjetje Cubes

O procesu prenove našega portala, izzivih pri migraciji dolgoletnega arhiva, trendih na področju medijskih portalov, slovenskem trgu in vlogi umetne inteligence v uredništvih smo se pogovarjali z Aleksandrom Stanojevićem, operativnim direktorjem podjetja Cubes. 

Kako ocenjujete proces prenove portala marketingmagazin.si?

Sodelovanje je bilo resnično obojestransko. Tako kot se je Marketing magazin od nas učil o tehnologiji, smo se tudi mi od njih učili o sami industriji. Ko delaš za uredništvo, ki vsakodnevno piše o digitalnih trendih, je letvica samodejno postavljena višje. Takšno uredništvo namreč zelo hitro opazi, če nekaj ni v skladu s standardi industrije, o kateri poroča.

Pri vsaki prenovi tovrstnega medija naš prvi cilj ni atraktiven nov videz, temveč ohranitev vsega, kar je portal gradil skozi leta – organskega obiska, SEO-avtoritete in celotne zgodovine vsebin.

Migracija dolgoletnega arhiva medijskega portala je tehnično veliko zahtevnejša od preprostega »prenosa člankov« iz starega v nov sistem. Gre za delo, ki se meri v podrobnostih, ki jih končni bralec nikoli ne vidi, jih pa zelo dobro zaznajo iskalniški algoritmi. Šele ko je migracija opravljena kakovostno, ima smisel govoriti o novih funkcionalnostih, AI-orodjih in rasti obiska.

In še nekaj, česar ne smem pozabiti, saj je zelo pomembno. Na začetku je pogosto največji izziv oblikovalska faza. Ker je bil novi dizajn portala Marjanu, Mateji in Evi všeč že v prvi različici, je vse drugo potekalo precej gladko.

Kaj ste vključili v spletno stran in kako napredna je?

Najboljši način, da pokažem, kako napredna je stran, je en podatek: obisk se je v prvih dveh mesecih po ponovnem zagonu povečal za 230 odstotkov. Ob tem želim takoj poudariti, da je ta rast predvsem zasluga novinarjev in same vsebine. Če pa je vsaj deset odstotkov tega uspeha rezultat prispevka BigCMS-a in ekipe Cubes, smo več kot zadovoljni.

S tehničnega vidika za novo izdajo portala stoji celoten nabor funkcionalnosti, ki jih sodoben medij danes potrebuje: napredni AI News Room, PWA oziroma progresivna spletna aplikacija, neposredna integracija novičnikov iz CMS-a, spletna potisna obvestila, sistem za plačljivi zid in naročnine, analitika v realnem času in še veliko drugega.

Pomembno je, da ne gre za še eno integracijo WordPressa z desetimi različnimi vtičniki, temveč za naš NEWS CMS, ki ga razvijamo in nadgrajujemo že leta. Za uredništvo to pomeni, da lahko vse dela znotraj enega sistema, kar neposredno pospeši objavljanje vsebin. Za lastnika medija pa to pomeni manj zunanjih ponudnikov, stabilne in jasne stroške vzdrževanja ter popolno odgovornost na eni strani, ko se kaj zatakne. Na srečo ali žalost ta odgovornost običajno pripade meni, saj imajo vsi moj kontakt.

Aleksandar Stanojević

Sodelujete s številnimi mediji v regiji in zunaj nje. Kateri so danes najpomembnejši trendi pri medijskih portalih?

Najpomembnejši trend danes ni nova tehnologija, temveč nekaj, s čimer se založniki soočajo zadnji dve leti – tako imenovano zero-click iskanje. Po nekaterih novejših raziskavah Google danes globalno ustvarja 62 odstotkov manj klikov na spletna mesta kot prej, pri novičarskih in medijskih portalih pa je ta številka še višja in presega 80 odstotkov manj klikov.

To pomeni, da je model »dobro se uvrsti na Googlu in obisk bo prišel sam« zaključil svoj življenjski cikel. Naša naloga kot tehnološkega partnerja je, da založnikom pomagamo pri prehodu iz logike iskalniškega rangiranja v logiko odgovorov.

Konkretno to pomeni vlaganje v vse kanale, ki bralca pripeljejo neposredno, brez posrednikov: potisna obvestila za udarne novice, novičnike neposredno iz CMS-a, produkcijo podkastov, dogodke in PWA-aplikacije, ki živijo na začetnem zaslonu telefona. Vsak od teh kanalov v BigCMS-u iz uredništva deluje »na en klik«, saj v trenutku, ko mora urednik odpreti tretje orodje, da bi poslal potisno obvestilo, tega pogosto nikoli ne pošlje.

Iskanje se preoblikuje iz »rangiranja« v »odgovore«, naša naloga pa je, da ima založnik tudi v tem novem svetu še vedno neposreden kanal do svojega bralca.

Delate tudi za medije v Sloveniji. Kako s tehničnega vidika vidite slovenski medijski trg?

V Sloveniji smo aktivni že tretje leto in trenutno zaključujemo sodelovanje s petim naročnikom. Prvo, kar lahko rečem o slovenskem medijskem trgu, je, da je tehnično zrel in resen, hkrati pa na njem ni veliko večjih IT-podjetij, kot je Cubes, ki bi bila ozko specializirana izključno za novičarske rešitve.

V Sloveniji je zelo prisotna tradicija razvoja znotraj hiše, kar je tudi razlog, da se zunanji ponudniki uveljavljajo počasneje kot v nekaterih drugih državah v regiji. Tega ne razumem kot oviro, temveč kot znak, da slovenski založniki visoko cenijo nadzor nad svojo tehnologijo in so pri izbiri partnerjev selektivni, kar je povsem pošteno.

Po drugi strani pogosto slišimo, da je razvoj zelo počasen in da je odzivnost programerjev dolga. To se v svetu novic ne bi smelo dogajati, saj se tam priložnost meri v minutah, zamuda pa lahko pomeni resen strošek.

Zato naš pristop v Sloveniji ni: »Zamenjajte celoten sistem,« temveč: »Vaša naloga je, da se ukvarjate z novinarstvom, vse drugo prepustite nam.« Pod »vse drugo« mislim dobesedno celotno tehnološko vertikalo: dizajn, razvoj portala, mobilne aplikacije, gostovanje, podporo, SEO in spremljanje trendov, specifičnih za novičarske portale.

Cubes je ta prostor prepoznal že leta 2017, ko smo oblikovali oddelek za medije, ki ga danes vodim. V njem vsak dan deluje več kot 25 ljudi, posvečenih izključno medijem v Srbiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, Avstriji, Švici, Azerbajdžanu in na drugih trgih.

Uvajate v sisteme tudi umetno inteligenco? Kaj ta prinaša založnikom?

Umetna inteligenca se danes razvija s takšno hitrostjo, da nihče ne more z gotovostjo napovedati niti naslednjih 365 dni, kaj šele več let vnaprej.

Založnikom lahko prinese veliko dobrega, lahko pa je tudi past. Mnogi se je lotijo nepremišljeno, v prepričanju, da bo AI nadomestil novinarja. Google v zadnjih dveh letih vse manj vrednoti AI-generirane vsebine, vse bolj pa nagrajuje avtentično avtorsko delo. To pomeni, da založniki, ki so začeli portale »polniti« z avtomatsko ustvarjenimi besedili, pravzaprav pospešeno kopljejo lastno jamo v iskalnikih.

Naš pristop v BigCMS-u je obraten: AI ne piše namesto novinarja, temveč opravlja vse okoli pisanja. To vključuje analizo vročih tem, preverjanje EEAT-parametrov – torej izkušenj, strokovnosti, avtoritativnosti in zaupanja vrednosti –, branje podatkov iz Google Search Console, generiranje različnih različic naslovov za A/B-testiranje, pripravo in samodejno objavo za družbena omrežja ter pripravo evergreen vsebin.

Kot sem omenil, ima Slovenija močan in-house pristop, pri katerem razvoj portala večinoma poteka znotraj samega uredništva oziroma medijske hiše. Mi smo prepoznali, da umetna inteligenca v obstoječe sisteme še ni široko implementirana, zato smo v tem videli priložnost.

Konkretno imamo v Sloveniji že tri naročnike, ki uporabljajo samo modul našega AI News Rooma kot dopolnitev obstoječega sistema. Za nas je to idealen vstop: uredništvo ohrani vse, kar je gradilo leta, hkrati pa pridobi specializirana orodja, ki bi jih z lastno ekipo zelo težko razvilo od začetka.

Povejte nam še več o podjetju Cubes. Kdaj ste nastali, koliko ljudi zaposlujete in katera področja pokrivate?

Cubes je nastal v Beogradu leta 2015, lani pa smo obeležili prvih deset let delovanja. Vse se je začelo, ko smo se štirje prijatelji s fakultete odločili, da svojo ljubezen do programiranja spremenimo v posel in poskušamo zgraditi nekaj svojega. Takrat nismo vedeli, kam nas bo ta pot pripeljala, verjeli pa smo v idejo, ki smo jo razvijali skupaj.

Leta dela, številni projekti in ljudje, ki so skozi leta gradili Cubes, so nam omogočili, da imamo danes več kot 50 zaposlenih in dva lastna produkta – BigCMS, platformo za medijske hiše in portale, ter Shoppsy, e-commerce platformo za spletno prodajo.

Osredotočeni smo na razvoj rešitev za digitalne medije in spletno trgovino, naše rešitve pa danes uporabljajo nekateri najbolj prepoznavni mediji in podjetja v regiji. Med njimi so Euronews Serbia, Newsmax Balkans, Bloomberg Adria, Arena Sport, Telekom Srbija, Ringier Axel Springer, B92.net in Telegraf.

Čeprav smo že zdavnaj prerasli svoje začetke, se trudimo ohraniti tisto, kar nas spremlja od prvega dne: odprto komunikacijo, zaupanje in okolje, v katerem so zaposleni enako pomembni kot tehnologija. Prav ljudje so bili vedno največja vrednost Cubesa in razlog, da lahko danes s ponosom govorimo o vsem, kar smo dosegli.