Lucijan Bratuš: »Delo me drži pokonci«

Akademski slikar, grafik, tipograf in dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Lucijan Bratuš bo 4. novembra na 12. bienalu slovenskega oblikovanja Brumen prejel nagrado za življenjsko delo. V pogovoru za Marketing magazin je spregovoril o oblikovanju v oglaševanju, enem svojih najzahtevnejših projektov, odnosu do študentov in svojem ustvarjalnem vsakdanu.

V nadaljevanju objavljaMMo del pogovora, daljši intervju pa bo objavljen v tiskani izdaji Marketing magazina.

Letos boste prejeli Brumnovo nagrado za življenjsko delo. Kaj vam to priznanje pomeni in kako se ob njem ozirate na svojo ustvarjalno pot?

To priznanje mi je v veliko čast. Jože Brumen je bil moj profesor na akademiji, zato mi ta povezava veliko pomeni. Že v srednji šoli sem se ukvarjal s kaligrafijo, na akademiji pa smo imeli predmet kompozicija, ki ga je vodil prav Brumen. Takrat sem že kazal zanimanje za tipografijo in knjižno oblikovanje, on pa je bil na tem področju legenda.

Kako gledate na oblikovanje v oglaševanju? Kakšen oglaševalski plakat pritegne vašo pozornost?

Z oglaševanjem nimam veliko neposrednega stika, saj se ukvarjam predvsem s knjižnim oblikovanjem. Sem pa pozoren na plakate. Pritegnejo me tisti, ki so zelo preprosti, ne pa preobloženi. Sporočilo mora biti jasno, plakat pa čitljiv kot prometni znak – v trenutku. Tako ločim dobre oglase.

Se vam zdi, da želijo oglaševalci na plakatih včasih povedati preveč?

Tu se srečujejo različni interesi. Verjetno imajo tudi naročniki svoje zahteve in želijo na plakate vključiti več vsebine. Menim, da bi morali biti plakati bolj preprosti, saj si jih tako prej zapomnimo.

V svoji karieri ste sodelovali pri številnih projektih, med katerimi ste posebej izpostavili faksimile Dalmatinove Biblije. Zakaj vam je prav ta ostal v spominu?

Lucijan Bratuš

Med različnimi faksimili, pri katerih sem sodeloval v povezavi z NUK in Državno založbo, je bil največji projekt prav faksimile Dalmatinove Biblije. Vodil sem ga v vseh fazah nastajanja. Knjigo so razdrli in v tiskarni fotografirali stran za stranjo. Sam sem nato na montažni mizi pregledal vse negative, dva ali trije retušerji pa so približno tri mesece pregledovali posamezne strani in odpravljali napake. Pripravili smo sto izvodov.

Celoten projekt je trajal približno pol leta, morda celo dlje, kot je nastajala izvirna Biblija (smeh). Uspelo mi je doseči, da sem bil prisoten pri vseh fazah nastajanja in sem lahko sodeloval tudi s tiskarji. To takrat ni bilo običajno, saj niso bili najbolj naklonjeni temu, da bi se oblikovalci vmešavali v njihovo delo. Kljub temu smo dobro sodelovali in si izmenjali veliko koristnih izkušenj.

Kot dolgoletni profesor na ALUO ste spremljali razvoj številnih generacij slovenskih oblikovalcev. Kaj so vas naučili vaši študenti?

Vedno pravim, da sem se verjetno več naučil od študentov kot oni od mene. Zagovarjal sem načelo skupnega študija, ki smo ga upoštevali tudi na delavnicah Tipo Brda. 

Tipo Brda (1997)

Tam sem vedno poudarjal, da ni profesorjev, ampak smo vsi enaki. Nekatere stvari sem poznal sam, veliko novega pa so prinesli študenti, zato smo si med seboj izmenjevali znanje in izkušnje.

Ugotovil sem, da sem s poslušanjem študentov dosegel več kot s predavanji. Vedno sem imel raje pogovor, še posebej na štiri oči, kot nastopanje pred večjo skupino.

Še danes spremljam delo svojih nekdanjih študentov. Ko dobim v roke kakšno publikacijo, vedno pogledam v kolofon, kdo jo je oblikoval. Takrat si rečem: »Oooo, njega / nje se pa spomnim«! Nanje sem seveda tudi upravičeno ponosen.

Čeprav ste že upokojeni, ostajate ustvarjalno dejavni. Kako je danes videti vaš delovni dan in ali kdaj razmišljate o tem, da bi prenehali ustvarjati?

Trenutno se največ ukvarjam s knjižnim oblikovanjem. Kadar je naročil veliko, delam tudi po dvanajst ur ali več. Pri oblikovanju knjig je treba poleg samega oblikovanja poskrbeti še za prelom, korekture in pripravo za tisk, kar vzame precej časa.

Lucijan Bratuš

Ob tem pripravljam tudi štiri kataloge svojega ustvarjalnega opusa. Prvi zajema risbe, skice in akvarele, drugi slikarstvo, tretji grafiko, četrti pa grafično oblikovanje, od kaligrafije in tipografije do oblikovanja črkovnih vrst, znakov, grbov in knjig.

Večinoma ustvarjam doma, za računalnikom z dvema monitorjema. Ko ne delam, rad berem ali hodim v naravo. Vendar tudi med sprehodi in ponoči, ko se zbudim, pogosto razmišljam o ustvarjalnih problemih in o tem, kako bi jih rešil.

Da bi prenehal ustvarjati? Ne, o tem sploh ne razmišljam. To bi me uničilo. Sploh nimam občutka, da sem upokojen. Delo me drži pokonci.

O bienalu Brumen

Podelitev nagrad 12. bienala slovenskega oblikovanja Brumen bo v sredo, 4. novembra 2026, ob 19. uri v Narodni galeriji v Ljubljani. Mednarodna strokovna žirija je na bienale uvrstila 103 dela, na dogodku pa bodo razglasili prejemnike nagrad Brumen in velike nagrade Brumen ter Lucijanu Bratušu podelili nagrado za življenjsko delo. Ob podelitvi bodo odprli tudi razstavo uvrščenih del, ki bo na ogled do 30. novembra.