Mark Pirc: »Formati se nenehno spreminjajo, človek se ne«

Kaj po vašem mnenju predstavlja temelj dobro zasnovane zgodbe in katere elemente mora imeti, da lahko preseže zgolj podajanje informacij ter pri občinstvu ustvari trajnejši vtis?

Osnova dobre zgodbe je ideja, v kateri se lahko gledalci prepoznajo. Informacije nam nekaj povedo, zgodba pa v nas nekaj premakne. Poleg jasne ideje potrebuje tudi zanimiv konflikt, ki gledalca preseneti in v njem vzbudi čustva. Dobra zgodba gledalcu ne razlaga vsega, ampak pušča prostor za lastno interpretacijo ali razpravo, ki v njem pusti vtis.

Kako produkcijski proces vpliva na pripovedovanje zgodbe? Katere odločitve v fazah razvoja, predprodukcije, snemanja in postprodukcije so z vidika zgodbe najpomembnejše?

Vsaka odločitev, od izbire ekipe in lokacije do sloga fotografije ali načina snemanja, vpliva na to, kako bo gledalec občutil zgodbo. Zame je najpomembnejša doslednost vizije, pri kateri produkcijske odločitve podpirajo idejo, ton in čustvo, ki ga želim prenesti na gledalca. Najpomembneje se mi zdi, da imata producent in režiser enotno vizijo zgodbe in vanjo res verjameta, hkrati pa se zavedata okoliščin projekta in jih znata obrniti v prid projektu.

Kako se pri vizualnem pripovedovanju odločate, katere informacije povedati z dialogom oziroma besedilom in katere izraziti skozi sliko, zvok, montažo ali druge filmske elemente?

Vedno se vprašam, ali mora gledalec nekaj slišati ali pa lahko to vidi in občuti. Če lahko informacijo povem s kadrom, igro, zvokom ali ritmom montaže, je dialog pogosto nepotreben. Pripovedovanje je zame zanimivo takrat, ko gledalcu ne povem vsega, ampak mu pustim prostor, da nekaj odkrije sam.

Kakšno vlogo imajo pri učinkovitosti zgodbe tempo, struktura in montaža? Kako lahko z njimi usmerjamo pozornost in čustveni odziv gledalca?

Vse to je zame nevidna režija gledalčeve pozornosti. Včasih je največji učinek prav v tem, da kader traja sekundo dlje, kot bi pričakovali, včasih pa ravno obratno. Montaža je ključnega pomena za pripovedovanje zgodbe in občutke, ki nas ob njej spremljajo. Čeprav v montaži obstajajo pravila, jih hkrati zares ni, in prav to režiserje pri pripovedovanju zgodb razlikuje med seboj.

Kaj po vaših izkušnjah danes najpogosteje oslabi zgodbo v oglaševalski in produkcijski industriji? Kje ustvarjalci naredijo največ napak pri poskusu, da bi pritegnili pozornost občinstva?

Največji sovražnik dobre zgodbe je danes pogosto premalo časa za predprodukcijo in preveč kompromisov, ki jih zgodba utrpi zaradi množične produkcije oglaševalskih materialov v premajhnem številu produkcijskih dni. Jasno je, da želimo v enem dnevu posneti čim več. Hitro se zgodi, da zaradi časovne stiske med potrditvijo projekta in produkcijo producenti namesto najboljših rešitev iščejo tiste, ki so sploh izvedljive.

Ustvarjati na silo samo zato, da ustvarjamo, je največja napaka, enako velja za pritegovanje pozornosti. Pozornost ni nujno rezultat spektakla, ampak se pogosto skriva v izvirni ideji, iskrenem čustvu ali trenutku, ki ga gledalec ni pričakoval.

Če primerjate oglaševalsko, dokumentarno, športno in televizijsko produkcijo: kateri principi pripovedovanja zgodb ostajajo enaki ne glede na format in kateri se morajo prilagoditi mediju, namenu in občinstvu?

Medij določa pravila igre, dober režiser pa jih zna uporabiti v skladu s svojo vizijo zgodbe in načinom pripovedovanja. Formati se nenehno spreminjajo, človek se ne. Temeljni principi ostajajo isti: dober lik, zanimiv konflikt, čustvo in razlog, zakaj bi gledalca sploh moralo zanimati. Prilagajajo pa se način, kako do tega pridemo, čas, tempo, vizualni jezik in količina informacij, ki jo format dopušča.

Mark Pirc je producent in režiser ter ustanovitelj produkcijske hiše Studio7 Media. Njegova ustvarjalna pot se je začela v svetu deskanja na snegu, pozneje pa se je usmeril v filmsko in oglaševalsko produkcijo. Sodeloval je pri projektih za naročnike, kot so Red Bull Media House, A1, Telekom Slovenije, Hofer, SPAR in Mercator, ter pri projektih z glasbenimi in športnimi ustvarjalci.