»Bolj kot to, kaj bomo objavili ta teden, nas zanima, kakšen svet gradimo okoli znamke«

Z njo smo se pogovarjali o multipraktikih v času UI, človeški nepopolnosti, znamkah, ki gradijo svoj svet, in o tem, zakaj dobra ideja – podobno kot kvas – potrebuje čas.

Pred ustanovitvijo Studia Kvas ste izkušnje nabirali na različnih področjih, od marketinga do fotografije in kreativnega dela. Kako vas je ta pot pripeljala do ideje za lasten studio?

Moja pot je bila precej nelinearna, kar se mi danes zdi pravzaprav ena mojih večjih prednosti. Prav ta raznolikost mi je pokazala, da me najbolj zanimajo projekti, pri katerih se moje veščine prepletajo – kjer prodaja ni ločena od oblikovanja, skupnost od strategije in kreativnost od širšega kulturnega konteksta.

Kdaj ste začutili, da želite ustvariti nekaj svojega, in kaj je bil glavni razlog za ustanovitev Studia Kvas? Je šlo za dolgo načrtovan korak ali se je zgodil precej organsko?

Ni bilo trenutka, ko bi si rekla: »Zdaj pa ustanavljam studio.« Bolj se je skozi različna sodelovanja začela oblikovati predstava o tem, kako želim delati, s kom želim delati in kakšnih projektov si želim. Ko se je teh stvari nabralo dovolj, je bila ustanovitev Kvasa precej logičen naslednji korak. Studio je nekakšen tloris, ki podpira širši nabor storitev in večje naročnike.

Studio Kvas opisujete kot kreativni studio, ki za posamezne projekte sestavlja ekipe po meri. Zakaj ste se odločili za takšen model dela namesto klasične agencijske strukture?

Lana Špiler

Klasična agencijska struktura je smiselna, ko imaš velik obseg projektov in potrebuješ precej stalno ekipo. Meni pa je na tej točki bolj zanimiva ideja, da projekt določi ekipo in ne obratno. Hkrati to omogoča tudi bolj oseben način dela. Ne zanima nas, da bi naročnika zgolj predali v neki proces, ampak da skupaj z njim ugotovimo, koga in kaj projekt v resnici potrebuje.

Verjamem tudi, da je nastopilo obdobje multipraktikov – visoko produktivnih posameznikov, ki si z orodji UI konkretno pospešijo delo, hkrati pa z njihovo pomočjo dosegajo kakovostne rešitve tudi na področjih, ki morda niso njihov primarni fokus. Takšnega človeka lahko v projekte vključimo na različne načine in v različne vloge. V Sloveniji imamo res bogato bero takšnih kreativcev.

Zelo izrazita je tudi vizualna identiteta Studia Kvas. Kako sta nastala ime Kvas in njegova grafična podoba ter kaj ste želeli z njima povedati o studiu?

Že od vsega začetka sem vedela, da želim v srce znamke postaviti metaforo, ki bo vodila predvsem besedilni del komunikacije, ki na naših kanalih počasi prihaja iz pečice (ha-ha).

Hkrati nisem želela uporabljati anglicizmov in skovank, želela pa sem ime, ki bo dovolj nevtralno, da bo delovalo tudi v mednarodnem okolju. V prostem času je kuhanje moja strast, ki me je pripeljala tudi do sodelovanja z restavracijo Milka, nagrajeno z dvema Michelinovima zvezdicama in enim naših prepoznavnejših naročnikov.

Milka

Dotik, potrpežljivost in ustvarjanje nečesa, kar bo k omizju pripeljalo zbor praznih želodcev, se mi zdijo v času, ko optimizacija produktivnosti z UI posega tudi v kreativnost, ključni. Verjamem, da nisem edina, ki sem lačna iskrenih, človeških zgodb. Zame je opeklina na jeziku, ko ugrizneš v še vroč mamin kruh, vredna boleče iracionalnosti te geste. To je nekaj, česar ChatGPT nikoli ne bo razumel, saj je statistično gledano bolečina nekaj, čemur se ljudje želimo izogniti.

No, nisem zares dobra pekovka, zato pekarne nisem mogla odpreti, se je pa tako rodil Studio Kvas. Tako kot najljubši recept tudi dobra ideja redko nastane popolnoma naenkrat. Potrebuje čas, različne ljudi, malo eksperimentiranja in včasih tudi nekaj nepričakovanih sestavin.

Iz tega izhaja tudi vizualna identiteta. Želela sem, da Kvas ne deluje preveč spolirano ali korporativno, ampak da ima značaj, igrivost in nekaj človeške nepopolnosti. Da je že na prvi pogled jasno, da gre za kreativni studio, vendar ne takšnega, ki soli pamet s švicarskimi mrežami.

Na spletni strani predstavljate zelo različne projekte in sodelovanja, od znamk in gostinstva do osebnih znamk. Kakšne projekte oziroma naročnike si želite pritegniti in kaj mora imeti projekt, da vas zares pritegne?

Zelo dobro se ujamemo z manjšimi kolektivi, ki so že nekaj zgradili in imajo svojo prisotnost na trgu, a čutijo, da je podjetje medtem preraslo način, na katerega se danes predstavlja. Njihovo delo je postalo kompleksnejše, ekipa je zrasla, ambicije so višje, komunikacija in vizualna podoba pa tega preprosto ne dohajata več. Hkrati so pogosto v fazi, ko se jim še ne zdi smiselno pristopiti k veliki agenciji z obsežno strukturo, procesi in ekipami, ki jih za svoj projekt morda niti ne potrebujejo. Tu se zelo dobro najdemo mi.

Še posebej veliko lahko ponudimo znamkam, pri katerih je estetika komunikacije pomemben del pozicioniranja. Če želiš ohranjati premijski položaj, mora biti ta občutek viden na vsaki točki stika z znamko. To se zelo lepo pokaže pri arhitekturnih birojih, butičnih hotelih in podobnih kolektivih, kjer je vizualna izkušnja skoraj tako pomembna kot sama storitev. Ni dovolj, da je delo vrhunsko – tudi način, kako ga pokažeš, mora govoriti na isti ravni.

TATVA

Osebno pa najbolj uživam v projektih, pri katerih lahko pomagamo najti pravi glas znamkam in kolektivom z ogromno strokovnega znanja in karizmatičnimi posamezniki v ekipi. Še posebej, ko so ti ljudje pripravljeni stopiti iz ozadja, pokazati svoj obraz, deliti svoje znanje in s tem znamki dati nekaj zelo človeškega. Prav to smo želeli postaviti v ospredje tudi na naši spletni strani.

Pri Kvasu veliko govorite o vsebinah, ki gradijo svet znamke, ne zgolj o posameznih objavah ali kampanjah. Kaj danes po vašem mnenju loči znamko z dobro vsebinsko prisotnostjo od znamke, ki samo redno objavlja na družbenih omrežjih?

Mislim, da je razlika predvsem v tem, ali ima znamka nekaj povedati ali samo nekaj objaviti. Zato nas bolj kot vprašanje »Kaj bomo objavili ta teden?« zanima vprašanje »Kakšen svet želimo zgraditi okoli te znamke?«

Dober primer tega v Sloveniji se mi zdi ALTO. Gre za modno trgovino s prodajalno na Beethovnovi ulici v središču Ljubljane, pri kateri zelo hitro začutiš njihovo urbano, aspirativno vizijo. Ne nagovarjajo samo Ljubljančanov, ampak širši krog mladih ljudi, ki so vpeti v lokalno sceno, se gibljejo po kavarnah in klubih, spremljajo, kaj se dogaja v modi, in vedo, katere superge trenutno nosijo modni navdušenci v Köbenhavnu.

Njihova komunikacija zelo dobro gradi ta svet. Pomladno kampanjo leta 2026 so na primer ustvarili s članoma didžejskega dua RotorMotor, ki razprodata praktično vsak svoj nastop. V kampanji nastopata skupaj s svojima partnerkama, Lio Kojić in Glorio Krajnc, ki sta prav tako didžejki in skupaj z RotorMotorjem sodelujeta na klubskih dogodkih.

Ta urbani trenutek so nadaljevali tudi pozneje in poletni svet zgradili skozi čudovite, atmosferične, »digital-first« editorialne videe, posnete na obali in v mestu, ki dodatno gradijo občutek svobode in fluidnosti t. i. »European summer«.

Z ALTO Stories pa gredo »Beyond the outfit« in predstavljajo tudi lokalne, a mednarodno uveljavljene ustvarjalce, kot sta fotograf Tadej Vaukman in Janža Dolinšek oziroma JNZ Keramika, katere izdelke najdemo tudi na njihovih policah. Gostijo tudi dogodke, kot je lansiranje nove kolekcije kolektiva GostTown. Njihova komunikacija tako ni zgolj prodajna, ampak skozi različne ljudi, dogodke in ustvarjalce gradi celoten kulturni kontekst znamke in njeno skupnost.

In prav to se mi zdi danes ena največjih prednosti dobre znamke: da ne poskuša zgolj slediti spletnim trendom, ampak zna iz njih zgraditi svoj svet. Pri ALTO razumejo, da v resnici ne gre samo za superge, ampak za privlačen svet, v katerem živijo ljudje, ki jih nosijo – in v katerega lahko vstopi vsak, ki jih kupi. In k temu bi po mojem mnenju morala stremeti vsaka znamka.