Ko naročniki »ghostajo« agencije

Conte je na svojem profilu na LinkedInu delil plakat s »pogrešano osebo«, na katerem je upodobljen naročnik z napisom »missing«. Pod fotografijo piše, da je bil »nazadnje viden pred tremi meseci po oddanem ‘pitchu’«.

Nato sledijo tipični odgovori, ki jih agencije pogosto dobijo po predstavitvi svojih idej:

»To izgleda odlično.«

»Oglasimo se do petka.«

»Samo še uprava mora potrditi.«

Naročnik je odprl ponudbo, si dvakrat ogledal stroškovnik, agencija pa je na koncu ostala brez odgovora. Nagrada za najditelja: »Zaključek. Ali vsaj vljuden 'Ne, hvala'«.

V zapisu Conte poudari, da agencije razumejo, da ne morejo zmagati vsakega »pitcha«, vendar je po njegovem mnenju »ghostanje« naročnika brez odgovora ena najbolj nadležnih praks v industriji.

»Preprost odgovor, kot je ‘Hvala, odločili smo se, da gremo v drugo smer’, vzame približno deset sekund. Zapre krog, pokaže spoštovanje in omogoči, da gremo vsi naprej,« je zapisal.

Tema, ki odmeva tudi pri nas

Da je »ghostanje« pogost pojav tudi med agencijami v Sloveniji, pa so se strinjali sogovorniki na lanskih Dnevih komunikacije, kjer je Marjan Novak, partner pri Marketing magazinu, vodil okroglo mizo. Pogovor je »pitchanje« osvetlil kot »igro, v kateri izgubljajo tako agencije kot naročniki«.

Oglaševalske agencije iz regije so namreč opozorile, da je proces »pitchanja« postal nevzdržen. Vanje namreč vlagajo ogromno časa in sredstev, procesi izbora pa so nato pogosto nepregledni ali slabo vodeni.

Ena izmed težav, ki jo sogovorniki pogosto izpostavljajo – podobno kot je v svoji objavi na LinkedInu zapisal Tony Conte – je tudi pomanjkanje povratne informacije po zaključku izbora. Čeprav gre za majhen korak, ima velik vpliv na nadaljnje poslovne odnose v industriji.

Contejeva satirična objava tako na zabaven način odpira resno vprašanje: ali je v sektorju, ki temelji na komunikaciji, res tako težko komunicirati?