Kdo pije in kdo plača v primeru koronavirusa?

Črni labod, rdeče bilance

Slavni virus je klasičen primer dogodka, ki ga je Nassim Nicholas Taleb v svoji (istoimenski) uspešnici poimenoval črni labod. Gre za dogodek, ki ga je povsem nemogoče napovedati. Zato je popolnoma nepričakovan, hkrati pa ima nesorazmerno velik učinek na družbo. Slednjega pa ljudje – zaradi svoje vgrajene pristranskosti – neizogibno podcenjujemo. Tokrat brutalno. Revija Fortune ocenjuje, da je samo do konca februarja ekonomska škoda zaradi koronavirusa znašala tisoč milijard dolarjev. Svetovna banka je to prevedla v 1 % svetovnega GDP. Določene branže so se namreč čez noč soočile z dramatičnim upadom povpraševanja, ki ga bo nemogoče nadomestiti. Letalske družbe, turistični ponudniki različnih vrst, gostinci in organizatorji dogodkov lahko samo nemo opazujejo. Trgovcem je bržkone malce lažje – ljudje bodo določene zadeve, ki jih ne bodo kupili danes, kupili čez tri mesece. Nepostreženi obroki v restavracijah pa bodo ostali nepojedeni.

Strah prodaja

A masovna histerija, ki ji ni videti konca in za katero bi na prvi pogled dejali, da ne koristi nikomur, je bila za nekatere najboljša – ter hkrati najcenejša (saj je ni bilo treba plačati) oglaševalska kampanja. Različne izdelke in storitve kupujemo v spremljavi različnih čustev – Lego kocke bomo kupili z veseljem in toplino, zavarovalno polico pa prežeti s strahom in paranojo. Enako velja za zaščitno masko, ki za zaščito pred virusom bržkone ne stori veliko, a je čez noč postala eden najbolj iskanih izdelkov. Podjetja, ki jih izdelujejo (npr. 3M), so razširila proizvodnjo, saj ne morejo zadostiti povpraševanju. V Južni Koreji so splet preplavile govorice, da namesto maske pomagajo serveti in toaletni papir. In ljudje so pograbili slednje. Zmaga za južnokorejsko Palomo. 

Laži, presnete laži

Dezinformiranje je v obdobju panike seveda najbolj pogosta oblika komunikacije, zato ni presenetljivo, da se je razširila kopica mitov o tem, kaj vse pomaga pri novi virusni nadlogi. Svetovna zdravstvena organizacija jih je nekaj povzela in dodala nasvete, kaj resnično pomaga – še dobro, saj so nekateri pod vtisom, da virus preprečijo ali ubijejo: električni sušilci rok, UV-dezinfekcijske svetilke, »parfumiranje« z alkoholom in klorom, mazanje s sezamovim oljem in … vsestranski česen (nikjer ni navedeno, ali tudi tisti, ki je uvožen iz Kitajske). 

Življenje na daljavo je dober posel

A medtem ko proizvajalci sezamovega olja in klora niso med največjimi »korona zaslužkarji«, gre najbolje podjetjem, ki ljudem omogočajo, da se v karantenah kratkočasijo, ali pa (vsled omejenemu gibanju) zadeve izvajajo »na daljavo«. Med slednjimi je porast interesa zabeležil Peloton – podjetje, ki izdeluje visokotehnološka povezana sobna kolesa, ki uporabnikom omogočajo skupno vadbo (ali tekmovanje), ne da bi zapustili dnevno sobo. Pelotonova delnica je konec januarja poskočila skoraj za 30 %. 

Izbruh koronavirusa je – po sočnih navedbah revije Time – hkrati sprožil »največji globalni eksperiment za delo od doma«. Wall Street zato (upravičeno) pričakuje, da so podjetja, ki s svojimi izdelki (ali storitvami) omogočajo ali podpirajo delo od doma – Slack, Zoom, Teams – na pragu izredno uspešnega finančnega leta. Pozitiven trend si obetata tudi Netflix in Amazon.

Med večjimi »slavljenci« so tudi izdelovalci in prodajalci mobilnih aplikacij, predvsem iger, ki mnogim v karanteni lajšajo neskončne dneve in noči. Apple je sporočil, da je globalni obseg prenesenih mobilnih iger z njihove tržnice App Store v januarju poskočil za 39 %, medtem ko je kitajska različica te iste tržnice zabeležila kar 62-odstotno rast v količini prenesenih iger. 

Jahanje trenda za pozitivno viralnost

A ne glede na to, da večina ni na dobitni strani virusno zabeljene krivulje povpraševanja in ponudbe, obstajajo načini, kako lahko »zajahajo trend« in žanjejo posredne pozitivne učinke – kot so npr. zvišan ugled ali prepoznavnost. Izbira pravega trenutka (tako pri epidemijah, kot pri marketingu) za tovrstne podvige je seveda ključna – to kar je danes duhovito, zabavno in pritegne pozitivno pozornost, bo morda jutri diametralno nasprotno.

100-milijonski Vietnam, ki meji na Kitajsko in kjer sta 2/3 prebivalcev mlajši od 35 let, je plasiral izobraževalni video z namensko zasnovano pesmijo, kako si umivati roke in poskrbeti za zaščito pred virusom. Videoposnetki na omrežju TikTok z omenjeno glasbeno kuliso so postali (ob manku boljšega izraza) viralni in ustvarili preko dva milijona ogledov. Dobre primere imamo tudi doma –  revija Marketing Magazin je v svojo zadnjo številko vstavila brendirano zaščitno masko in z njo napovedala prihajajoči dogodek. Upam le, da ne bo odpovedan. 

Zapis je bil izvorno objavljen tukaj.

Pripis uredništva: Virus nas zagotovo ne bo zaustavil. 09DIGGIT bo!