Ko FOMO postane marketinška strategija

»Vsi govorijo o tem, zato moramo tudi mi.«

»Konkurenca to že počne.«

Takšne povedi pogosto sprožijo novo marketinško potezo, čeprav same po sebi niso poslovni argument.

Kdaj je novost res priložnost in kdaj le odziv na strah, da bomo nekaj zamudili, so na okrogli mizi Marketing has a FOMO problem razpravljali Marko Mikeš, vodja ekipe za rešitve za naročnike pri Aleph Holdingu, Damir Ciglar, ustanovitelj agencije Imago Ogilvy, Maro Pitarević, kreativni direktor agencije Real grupa, in Lara Stolnik, direktorica agencije Selotejp. Pogovor je vodila Dunja Ivana Ballon, direktorica združenj HURA in IAB Croatia.

Namesto klasičnega pogovora so sodelujoči svoje mnenje pokazali tudi fizično. Ob vsaki trditvi so izbrali stran, ki se z njo strinja, ali tisto, ki ji nasprotuje.

Kar počne konkurenca, še ni strategija

S prvo trditvijo, da je znamka že prepozna, če nekaj počne njena konkurenca, se ni strinjal nihče.

Ciglar je poudaril, da strategije ni smiselno graditi na potezah konkurentov. Pomembneje je razumeti, zakaj nekaj počnejo in ali bi bila enaka odločitev smiselna tudi za drugo znamko.

Slepo sledenje trendom je v nasprotju tudi z željo po drugačnosti. Če vse znamke uporabljajo iste platforme, formate in pristope, težko pričakujejo edinstven rezultat.

Novost ni vedno boljša izbira

Na vprašanje, ali je boljši premišljen poskus, ki mu spodleti, ali varen projekt, iz katerega se podjetje ne nauči ničesar novega, je Stolnik izbrala varnejšo možnost.

Marketing ne poteka v vakuumu, je poudarila. Podjetja imajo na voljo podatke in orodja, s katerimi lahko pred izvedbo preverijo vsaj del svojih predpostavk. Včasih je zato bolje ostati pri preverjenem pristopu, ki deluje.

To še posebej velja za dogodke in druge finančno zahtevne projekte. Nove rešitve so pogosto dražje, niso pa zato nujno tudi učinkovitejše.

Pomembno je ujeti pravi val

Več strinjanja je bilo ob trditvi, da je slab poskus boljši od zamujene priložnosti. Mikeš je opozoril, da je treba pri tem upoštevati velikost podjetja in posledice morebitnega neuspeha.

Velika tehnološka podjetja si lahko privoščijo drage zgrešene poskuse. Za manjša podjetja in trge so primernejša omejena testiranja z vnaprej določenim ciljem in sprejemljivo stopnjo tveganja. Prav iz takšnih poskusov lahko nastanejo rešitve, ki spodbudijo poslovno rast.

Prav tako ni nujno, da je podjetje prvo. Pomembneje je, da pravočasno prepozna pravi val. Mikeš je omenil Amazon in Facebook, ki nista bila pionirja na svojih področjih, sta pa bila med prvimi, ki so novo priložnost uspešno izkoristili.

Ko FOMO dobi proračun

Pritisk po nenehnih inovacijah pogosto izvira iz strahu pred zamujenimi priložnostmi. Novi kanali, spremenjene navade uporabnikov in agencijska kultura ustvarjajo občutek, da mora znamka ves čas početi nekaj novega.

Tako nastajajo vprašanja, kot sta, kje je podjetje z uporabo UI in zakaj ga še ni na TikToku. Težava nastane, ko takšna vprašanja brez jasnega cilja postanejo podlaga za strategijo in porabo proračuna.

Stolnik je poudarila, da je treba novosti spremljati in presojati. Če ima podjetje na voljo dovolj sredstev in primeren prostor za testiranje, jih lahko preizkusi v manjšem obsegu. Ni pa se mu treba odzvati na prav vsako.