19nov
četrtek, 19. novembra, 2026
četrtek, 19. novembra, 2026
MMarketingSledilci niso pomembni, pomembno je, koliko ljudi sedi v gostilni.
Barbara Repe je svojo poslovno pot začela v oglaševanju, danes pa je gonilna sila Gostilnice 5-6 kg.
Foto: Dreamstime
Vse o »sabbaticalu« oziroma sobotnem letu in zakaj ta ni več tabu.
V času, ko tempo dela in pričakovanja na delovnem mestu naraščajo, se nekateri strokovnjaki in organizacije obračajo h konceptu »sabbaticala«, daljše odsotnosti z dela, namenjene osebnemu in strokovnemu razvoju, regeneraciji ali uresničevanju dolgo odlaganih projektov.
Praksa ima korenine v akademskem svetu, vse pogosteje pa se uveljavlja tudi v drugih sektorjih. V tujih medijih ga opisujejo kot učinkovito orodje za preprečevanje izgorelosti, krepitev ustvarjalnosti in ohranjanje dolgoročne zavzetosti zaposlenih.
V poslovni reviji Harvard Business Review je avtor David Burkus že leta 2017 zapisal, da sabbatical (v slovenščino ga prevajamo tudi kot sobotno leto ali slovenimo kot sabatikal, op. ur.) običajno pomeni načrtovan, vnaprej dogovorjen daljši odmik od rednih delovnih obveznosti, ki traja od nekaj tednov do več mesecev, včasih pa celo leto. V tem obdobju zaposleni ni vpet v vsakodnevne naloge, temveč posveča čas in energijo raziskovanju novih interesov, se dodatno izobražuje, se udejstvuje v prostovoljstvu ali preprosto počiva.
Čeprav je še vedno redkost, zlasti v zasebnem sektorju, številna podjetja sabbatical prepoznavajo kot naložbo v kader, saj zaposlenim omogoča, da se vrnejo sveži, motivirani in z novimi idejami.
Stefan Sagmeister, ki je leta 2013 nastopil na Zlatem bobnu v Portorožu in se letos vrnil na slovensko obalo, tokrat na Slovenski oglaševalski festival (SOF), je eden od najvplivnejših sodobnih grafičnih oblikovalcev, znan pa je tudi po svoji nekonvencionalni, a premišljeni ustvarjalni filozofiji. Poleg prepoznavnega oblikovalskega sloga, v katerem se prepletajo umetnost, tipografija in konceptualna moč, ga odlikuje tudi nazor, ki je v hitrem tempu oglaševalske industrije prava redkost: vsakih sedem let popolnoma zapre svoj newyorški studio in si vzame leto dni odmora. »To je čas brez naročnikov, rokov in pritiskov,« pravi Sagmeister. V svojem odmevnem TED-govoru The Power of Time Off (Moč odmora) je Sagmeister pojasnil razloge za to še vedno nekoliko nenavadno odločitev. Njegova ideja izhaja iz razmisleka o življenjskem časovnem loku: »Prva četrtina življenja je namenjena učenju, zadnja upokojitvi, vmes pa preživimo več desetletij v delovnem ciklu brez daljših premorov. Zakaj ne bi nekaj let, ki jih sicer prihranimo za pozno starost, porabili že zdaj; s ciljem obnoviti miselno svežino, raziskati nove ideje in spodbuditi ustvarjalni potencial?«
Med letom premora Sagmeister ni neaktiven – prav nasprotno. Vsak njegov sabbatical je premišljeno strukturiran s seznamom projektov, ki jih ne bi mogel izpeljati v običajnem ritmu studijskega dela. Leta 2008 se je na primer umaknil na Bali, kjer se je posvečal osebnim umetniškim raziskavam, ki so pozneje vodile v projekte, kot sta razstava The Happy Show in dokumentarec The Happy Film, v katerih se ukvarja s konceptom sreče, zadovoljstva in smisla.
V številnih intervjujih je oblikovalec poudaril, da se rezultati sabbaticalov neposredno prelivajo v njegovo delo, saj so se številne ideje, ki so nastale v obdobju njegovega odmika, pozneje oblikovale v prepoznavne komercialne projekte. S tem Sagmeister dokazuje, da premor ni izguba časa ali luksuz, temveč strateško vlaganje v prihodnost. Po njegovih besedah »ideje, vredne sledenja, redko nastanejo sredi elektronske pošte ob dveh popoldne«. Z umiki vsakih sedem let Sagmeister sporoča, da si najboljše ideje zaslužijo čas – in da si ga moramo tudi znati vzeti.
Praksa sabbaticalov odpira širše vprašanje o kulturi dela: ali obstaja dolgotrajna produktivnost brez rednega umika? Sagmeister verjame, da je prav časovna distanca tista, ki omogoči svež pogled, večjo širino in bolj premišljene ter dolgotrajne rešitve. Njegovo mnenje je, da moramo premisliti o konceptu uspeha, ustvarjalnosti in časa ter najbolj delovnega življenjskega obdobja ne enačiti z virom izčrpavanja, ampak z odprtim prostorom za regeneracijo in globoko povezanostjo z delom. Oblikovalec trdi, da se tega ni začel posluževati zaradi svoje umetniške ekscentričnosti, ampak da to odraža razumevanje pomena regeneracije v določenih poklicih. »Gre za premišljeno strategijo, ki v času nenehne dosegljivosti in pritiska na produktivnost ponuja alternativo, nekakšen prostor za oddih, razmislek in raziskovanje. Uspeh se ne gradi le z neprekinjenim delom.«
Sabbatical postaja praksa tudi v znanstveni in poslovni sferi. Raziskava, objavljena v znanstveni publikaciji Journal of Applied Psychology, je pokazala, da načrtovani daljši premori občutno zmanjšujejo stres, izboljšujejo duševno zdravje ter povečujejo občutek kompetentnosti in notranje motivacije. Udeleženci raziskave so še tedne po vrnitvi poročali o večji umirjenosti, večji osredotočenosti in boljšem odnosu do dela. Takšni rezultati potrjujejo, da gre za potencialno orodje za profesionalno vzdržljivost. Tudi analiza Harvard Business Review potrjuje, da strukturirani sabbaticali vodijo k izboljšanemu strateškemu mišljenju, večji ustvarjalnosti ter razvoju vodstvenih in medosebnih veščin. Ljudje se po umiku pogosto vračajo z večjo širino, boljšim občutkom za prioritete in večjo agilnostjo na področju sprememb. Ob branju raziskav se porajajo misli, ali je v oglaševalski sferi Sagmeister več kot umetnik z močno, a ekscentrično osebnostjo, ampak tudi vizionar, ki je med prvimi pokazal, kako lahko »ustvarjalna neproduktivnost« postane vir trajnostne odličnosti. Njegov zgled je opomnik, da inovacije ne nastajajo pod pritiskom nenehne dosegljivosti, temveč tam, kjer je prostor za tišino, dvom in eksperiment.
Za mnenje o daljšem odmiku smo vprašali po enega predstavnika iz agencije in s strani naročnika. Martin Stariha, direktor naročnikov ter področja razvoja zaposlenih in kulture pri Luni TBWA, dokazuje, da smo v Sloveniji vse bližje takšnemu razmišljanju: »V digitalnem času, ko se meje med delom in življenjem brišejo, je sabbatical eden od možnih odzivov na spreminjajoče se potrebe zaposlenih in tudi eden od načinov sodobnega razumevanja dela. Za oglaševalske agencije, kjer je tempo intenziven, pričakovanja visoka, ustvarjalni pritisk pa stalnica, sabbatical predstavlja priložnost za premik k bolj človeški in dolgoročno vzdržni kulturi dela.« Dodal je, da podatki iz ZDA kažejo, da se je med letoma 2019 in 2024 delež podjetij, ki ponujajo sabbatical, skoraj podvojil, pri čemer je generacija Z najbolj naklonjena tovrstnim oblikam oddiha. »Tudi pri nas zaznavamo porast zanimanja za prekinjeno delo, ki posameznikom omogoča odmor, učenje in globljo refleksijo.«
Ko ga povprašamo, kako daleč so z uvajanjem tovrstne prakse pri njih, odgovori: »Sabbatical v naši agenciji še ni vzpostavljen kot sistematizirana praksa, a se njegovega potenciala za dolgoročno ustvarjalnost, preprečevanje izgorelosti in osebni razvoj dobro zavedamo. Na agenciji Luna TBWA smo prepričani, da je v hitro spreminjajočem se oglaševalskem okolju skrb za dobrobit ljudi ključ do trajnostne in uspešne delovne kulture. Zavedamo se, da sodobno delovno okolje zahteva večjo prilagodljivost in nove pristope k ohranjanju psihofizičnega ravnovesja. Prav zato sabbatical prepoznavamo kot eno od možnosti, ki posamezniku omogoča oddih, refleksijo in osebno rast.«
Ob tem aktivno spremljajo dobre prakse iz mednarodnega prostora in verjamejo, da bodo s časom lahko razvili model, ki bo enakopraven, dostopen in organizacijsko vzdržen, tako za posameznike kot za celotno organizacijo. »V središče postavljamo človeka, saj vemo, da so prav ljudje največja konkurenčna prednost vsake kreativne agencije,« zatrjuje Stariha.
Andrej Hrovat, menedžer oddelka za odnose z javnostmi in oddelka za pomoč strankam pri HOFER Slovenija, je za MM delil lastne izkušnje s sabbaticalom. Uvodoma je razložil, da je že med samim študijem začel resno delati v agenciji, kjer se je relativno zgodaj tudi zaposlil. »Po nekaj letih v agencijah Pristop, Rdeči oblak in Mayer McCann, kjer je tempo dela seveda hiter in intenziven, sem nato prestopil na naročniško stran. Pri HOFERju sem v zdaj skoraj devetih letih spoznal in vodil različne oddelke trženjskega komuniciranja. Po teh letih sem si želel neke vrste premora od vsebin in rutine, čeprav bi takrat lahko tudi rekel, da ga v bistvu nisem potreboval.«
Ko ga vprašamo, kako sploh pride do tovrstnih pogovorov in prepričevanja delodajalca, v šali odgovori: »Pri HOFERju to poteka tako, da napoveš sabbatical in nadrejeni reče 'da' (smeh). Malo se hecam, ampak dejansko ni potrebno nikakršno prepričevanje. HOFER to ugodnost nudi svojim sodelavkam in sodelavcem, zato je edina odgovornost tistega, ki za oddih zaprosi, da to načrtuje v času, ko se ne odvijajo pomembnejši projekti, ki bi jih bilo težko prerazporediti na druge člane ekipe. To odgovornost do svojega dela pa pri HOFERju imamo in zato pri odobritvi prošenj za sabbatical zares ne prihaja do izzivov.«
Hrovat pojasni tudi finančno plat oddiha pri trgovcu in pove, da je sestavljen iz t. i. varčevalne faze in faze oddiha, ki trajata enako dolgo (v njegovem primeru vsaka po šest mesecev), ves čas pa podjetje sodelavcem na oddihu plačuje prispevke. »To pomeni, da v obdobju enega leta prejemaš polovično plačilo; pol leta, ko delaš, in pol leta, ko ne delaš ničesar. In zares je pomembno poudariti, da si v prostem času resnično prost. Oddaš službeni računalnik in telefon. To je dejansko prosti čas.« Svojega je med drugim namenil intenzivnemu tečaju nemščine, zato je dva meseca preživel v Berlinu. »Nemščino pri delu tudi pogosto uporabljamo, tako da mi to zdaj zelo koristi; sicer nam tudi HOFER plačuje tečaj v sklopu delovnega časa. Preostali čas pa sem potoval – Južna Koreja, Japonska, Kitajska, delno pa tudi po Evropi. Veliko sem bral. Poskušal sem biti pomirjen s tem, da mi ni treba delati ničesar, pa čeprav sem z enim očesom pogledoval k projektom, ki so jih takrat počeli sodelavci v pisarni. HOFER je ne nazadnje velik oglaševalec in kar nekaj kampanj, ki sem jih pred odhodom še koncipiral, sem potem srečal v javnih prostorih.«
Sogovornik meni, da je ob sodobnem tempu življenja in dela težko pričakovati, da bomo vsi neprestano v sprintu. »To mora biti tek na dolge proge in super je, če imaš med tem možnost, da malo zadihaš in se osvežiš, da lahko potem nadaljuješ s še več energije.«
Po vrnitvi je Hrovat zamenjal enega od oddelkov, ki ju vodi, to pa je pogodu tudi delodajalcu, saj so v tem obdobju po njegovem povratku smiselno prevetrili področja vodenja in tako osvežili delovne procese. »Sabbatical je zagotovo ena od bolj zanimivih ugodnosti, ki ne privlači samo novih kadrov, ampak verjetno preprečuje tudi odhode, saj včasih človek morda resnično potrebuje samo odmor, četudi sicer rad opravlja svoje delo.« Za konec poudari, da se je treba zavedati lastnih pogojev. »Meni je bilo pomembno, da si odmor vzamem, ker si ga želim, in ne, ker ga težko potrebujem. Če bi bila situacija slednja, bi se verjetno s težavo vrnil na delo. Sam sem še en dan pred povratkom na delo letel s Kitajske in med letom razmišljal, da se pravzaprav veselim, da se vračam. Veselil sem se sodelavcev, veselil sem se projektov. In večjih računalniških ekranov,« nasmejano zaključi.
Andrej Hrovat ni osamljen primer v njihovem podjetju. Sredi julija je HOFER Slovenija na LinkedInu objavil zgodbo Metke, dolgoletne sodelavke iz poslovalnice v Lescah, ki se je po dvajsetih letih odločila za šestmesečni oddih. »Do februarja bo preživljala predvsem več časa z družino, imela več priložnosti za spontano preživete dneve, za začetek pa se bo odpravila na dopust na slovensko obalo,« so zapisali.
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Registriraj seSte že registrirani? Prijavite se tukaj
13nov
petek, 13. novembra, 2026
petek, 13. novembra, 2026
MMarketingKredita si pravzaprav nihče ne želi. Ljudje si želijo izdelek, storitev, prenovljeno kopalnico, novo kolo ali avtomobil. Financiranje je le sredstvo, ki jim omogoči, da željo ali potrebo uresničijo.
13nov
petek, 13. novembra, 2026
petek, 13. novembra, 2026
Petek trinajstiPetek, trinajsti. Dan, ko se vraževerni raje izognejo črnim mačkam, lestvam in vsemu, kar bi jim utegnilo prinesti nesrečo. Oglaševalci pa? Ti v njem očitno vidijo precej več sreče.
12nov
četrtek, 12. novembra, 2026
četrtek, 12. novembra, 2026
MMarketingAgencije opozarjajo na nejasne pogoje, kratke roke, neplačano delo in nepregledne postopke. Motijo jih tudi preveč povabljenih agencij, sumi na vnaprej dogovorjene izbire in redke menjave partnerjev.
19nov
četrtek, 19. novembra, 2026
četrtek, 19. novembra, 2026
MMarketingBarbara Repe je svojo poslovno pot začela v oglaševanju, danes pa je gonilna sila Gostilnice 5-6 kg.
19nov
četrtek, 19. novembra, 2026
četrtek, 19. novembra, 2026
Glasbeni MMarketingPred nekaj meseci je ameriški novinar Brady Brickner-Wood v reviji The New Yorker zapisal navidez nepomembno, a presenetljivo pronicljivo opazko.
18nov
sreda, 18. novembra, 2026
sreda, 18. novembra, 2026
PreMMikiUprava Telekoma Slovenije je za direktorja hčerinske družbe TSmedia, ki izdaja spletni medij Siol.net, imenovala Francija Valjavca.
18nov
sreda, 18. novembra, 2026
sreda, 18. novembra, 2026
PreMMikiNuša Lesar in Miha Orešnik se pridružujeta voditeljski ekipi oddaje 24UR. Gledalci ju bodo prvič videli skupaj, ko bo na POP TV zaživel prenovljeni studio.
18nov
sreda, 18. novembra, 2026
sreda, 18. novembra, 2026
MMmarketingRetail media je eden od najhitreje rastočih delov evropskega digitalnega oglaševanja.
18nov
sreda, 18. novembra, 2026
sreda, 18. novembra, 2026
ProMMocijaLe še slaba dva tedna nas ločita od konference SPORTO 2026, ki bo 30. novembra in 1. decembra v Portorožu.
Družbena omrežja so bila kultura nastopanja. Google kultura iskanja. UI postaja kultura sveta po meri. Ne izbira več samo, kaj bomo videli. Sproti nam sestavlja tudi razlago tega, kar gledamo.
V uredništvu MM-a smo se za teden dni odpovedali umetni inteligenci. Po dveh dneh ugotavljam, da ni največja težava delati brez nje. Najtežje se je upreti skušnjavi, da bi jo vprašala vsako neumnost.
MM-ov kolumnist Bojan Amon tokrat o (moških) težavah med nakupovanjem ...
09nov
ponedeljek, 09. novembra, 2026
ponedeljek, 09. novembra, 2026
AINo, vsaj za en teden.
30okt
petek, 30. oktobra, 2026
petek, 30. oktobra, 2026
Opazili smoA1 Slovenija je v sodelovanju z Robertom Roškarjem pripravila lažno nagradno igro, v kateri je poskusilo sodelovati kar 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani.
05nov
četrtek, 05. novembra, 2026
četrtek, 05. novembra, 2026
Aktualno»Če ne razumeš ljudi, ne moreš biti dober vodja,« poudarja Irena Deželak, ustanoviteljica in direktorica Akademije Uspeha. Da uspešno vodenje ne temelji na enem samem receptu, je spoznala tudi sama.