Bi si vzeli leto premora od službe?

V času, ko tempo dela in pričakovanja na delovnem mestu naraščajo, se nekateri strokovnjaki in organizacije obračajo h konceptu »sabbaticala«, daljše odsotnosti z dela, namenjene osebnemu in strokovnemu razvoju, regeneraciji ali uresničevanju dolgo odlaganih projektov.

Praksa ima korenine v akademskem svetu, vse pogosteje pa se uveljavlja tudi v drugih sektorjih. V tujih medijih ga opisujejo kot učinkovito orodje za preprečevanje izgorelosti, krepitev ustvarjalnosti in ohranjanje dolgoročne zavzetosti zaposlenih.

V poslovni reviji Harvard Business Review je avtor David Burkus že leta 2017 zapisal, da sabbatical (v slovenščino ga prevajamo tudi kot sobotno leto ali slovenimo kot sabatikal, op. ur.) običajno pomeni načrtovan, vnaprej dogovorjen daljši odmik od rednih delovnih obveznosti, ki traja od nekaj tednov do več mesecev, včasih pa celo leto. V tem obdobju zaposleni ni vpet v vsakodnevne naloge, temveč posveča čas in energijo raziskovanju novih interesov, se dodatno izobražuje, se udejstvuje v prostovoljstvu ali preprosto počiva.

Čeprav je še vedno redkost, zlasti v zasebnem sektorju, številna podjetja sabbatical prepoznavajo kot naložbo v kader, saj zaposlenim omogoča, da se vrnejo sveži, motivirani in z novimi idejami.

Oblikovalec, ki si vsakih sedem let vzame leto premora

Stefan Sagmeister, ki je leta 2013 nastopil na Zlatem bobnu v Portorožu in se letos vrnil na slovensko obalo, tokrat na Slovenski oglaševalski festival (SOF), je eden od najvplivnejših sodobnih grafičnih oblikovalcev, znan pa je tudi po svoji nekonvencionalni, a premišljeni ustvarjalni filozofiji. Poleg prepoznavnega oblikovalskega sloga, v katerem se prepletajo umetnost, tipografija in konceptualna moč, ga odlikuje tudi nazor, ki je v hitrem tempu oglaševalske industrije prava redkost: vsakih sedem let popolnoma zapre svoj newyorški studio in si vzame leto dni odmora. »To je čas brez naročnikov, rokov in pritiskov,« pravi Sagmeister. V svojem odmevnem TED-govoru The Power of Time Off (Moč odmora) je Sagmeister pojasnil razloge za to še vedno nekoliko nenavadno odločitev. Njegova ideja izhaja iz razmisleka o življenjskem časovnem loku: »Prva četrtina življenja je namenjena učenju, zadnja upokojitvi, vmes pa preživimo več desetletij v delovnem ciklu brez daljših premorov. Zakaj ne bi nekaj let, ki jih sicer prihranimo za pozno starost, porabili že zdaj; s ciljem obnoviti miselno svežino, raziskati nove ideje in spodbuditi ustvarjalni potencial?«

Stefan Sagmeister (Foto: Žiga Intihar)

Med letom premora Sagmeister ni neaktiven – prav nasprotno. Vsak njegov sabbatical je premišljeno strukturiran s seznamom projektov, ki jih ne bi mogel izpeljati v običajnem ritmu studijskega dela. Leta 2008 se je na primer umaknil na Bali, kjer se je posvečal osebnim umetniškim raziskavam, ki so pozneje vodile v projekte, kot sta razstava The Happy Show in dokumentarec The Happy Film, v katerih se ukvarja s konceptom sreče, zadovoljstva in smisla.

V številnih intervjujih je oblikovalec poudaril, da se rezultati sabbaticalov neposredno prelivajo v njegovo delo, saj so se številne ideje, ki so nastale v obdobju njegovega odmika, pozneje oblikovale v prepoznavne komercialne projekte. S tem Sagmeister dokazuje, da premor ni izguba časa ali luksuz, temveč strateško vlaganje v prihodnost. Po njegovih besedah »ideje, vredne sledenja, redko nastanejo sredi elektronske pošte ob dveh popoldne«. Z umiki vsakih sedem let Sagmeister sporoča, da si najboljše ideje zaslužijo čas – in da si ga moramo tudi znati vzeti.

Kako skrbeti za regeneracijo v življenjskem obdobju izčrpavanja?

Praksa sabbaticalov odpira širše vprašanje o kulturi dela: ali obstaja dolgotrajna produktivnost brez rednega umika? Sagmeister verjame, da je prav časovna distanca tista, ki omogoči svež pogled, večjo širino in bolj premišljene ter dolgotrajne rešitve. Njegovo mnenje je, da moramo premisliti o konceptu uspeha, ustvarjalnosti in časa ter najbolj delovnega življenjskega obdobja ne enačiti z virom izčrpavanja, ampak z odprtim prostorom za regeneracijo in globoko povezanostjo z delom. Oblikovalec trdi, da se tega ni začel posluževati zaradi svoje umetniške ekscentričnosti, ampak da to odraža razumevanje pomena regeneracije v določenih poklicih. »Gre za premišljeno strategijo, ki v času nenehne dosegljivosti in pritiska na produktivnost ponuja alternativo, nekakšen prostor za oddih, razmislek in raziskovanje. Uspeh se ne gradi le z neprekinjenim delom.«

Raziskave pritrjujejo oblikovalčevemu ekscentričnemu pogledu

Sabbatical postaja praksa tudi v znanstveni in poslovni sferi. Raziskava, objavljena v znanstveni publikaciji Journal of Applied Psychology, je pokazala, da načrtovani daljši premori občutno zmanjšujejo stres, izboljšujejo duševno zdravje ter povečujejo občutek kompetentnosti in notranje motivacije. Udeleženci raziskave so še tedne po vrnitvi poročali o večji umirjenosti, večji osredotočenosti in boljšem odnosu do dela. Takšni rezultati potrjujejo, da gre za potencialno orodje za profesionalno vzdržljivost. Tudi analiza Harvard Business Review potrjuje, da strukturirani sabbaticali vodijo k izboljšanemu strateškemu mišljenju, večji ustvarjalnosti ter razvoju vodstvenih in medosebnih veščin. Ljudje se po umiku pogosto vračajo z večjo širino, boljšim občutkom za prioritete in večjo agilnostjo na področju sprememb. Ob branju raziskav se porajajo misli, ali je v oglaševalski sferi Sagmeister več kot umetnik z močno, a ekscentrično osebnostjo, ampak tudi vizionar, ki je med prvimi pokazal, kako lahko »ustvarjalna neproduktivnost« postane vir trajnostne odličnosti. Njegov zgled je opomnik, da inovacije ne nastajajo pod pritiskom nenehne dosegljivosti, temveč tam, kjer je prostor za tišino, dvom in eksperiment.

V Sloveniji smo vse bolj odprti do odmora

Za mnenje o daljšem odmiku smo vprašali po enega predstavnika iz agencije in s strani naročnika. Martin Stariha, direktor naročnikov ter področja razvoja zaposlenih in kulture pri Luni TBWA, dokazuje, da smo v Sloveniji vse bližje takšnemu razmišljanju: »V digitalnem času, ko se meje med delom in življenjem brišejo, je sabbatical eden od možnih odzivov na spreminjajoče se potrebe zaposlenih in tudi eden od načinov sodobnega razumevanja dela. Za oglaševalske agencije, kjer je tempo intenziven, pričakovanja visoka, ustvarjalni pritisk pa stalnica, sabbatical predstavlja priložnost za premik k bolj človeški in dolgoročno vzdržni kulturi dela.« Dodal je, da podatki iz ZDA kažejo, da se je med letoma 2019 in 2024 delež podjetij, ki ponujajo sabbatical, skoraj podvojil, pri čemer je generacija Z najbolj naklonjena tovrstnim oblikam oddiha. »Tudi pri nas zaznavamo porast zanimanja za prekinjeno delo, ki posameznikom omogoča odmor, učenje in globljo refleksijo.«

Martin Stariha

Ko ga povprašamo, kako daleč so z uvajanjem tovrstne prakse pri njih, odgovori: »Sabbatical v naši agenciji še ni vzpostavljen kot sistematizirana praksa, a se njegovega potenciala za dolgoročno ustvarjalnost, preprečevanje izgorelosti in osebni razvoj dobro zavedamo. Na agenciji Luna TBWA smo prepričani, da je v hitro spreminjajočem se oglaševalskem okolju skrb za dobrobit ljudi ključ do trajnostne in uspešne delovne kulture. Zavedamo se, da sodobno delovno okolje zahteva večjo prilagodljivost in nove pristope k ohranjanju psihofizičnega ravnovesja. Prav zato sabbatical prepoznavamo kot eno od možnosti, ki posamezniku omogoča oddih, refleksijo in osebno rast.«

Ob tem aktivno spremljajo dobre prakse iz mednarodnega prostora in verjamejo, da bodo s časom lahko razvili model, ki bo enakopraven, dostopen in organizacijsko vzdržen, tako za posameznike kot za celotno organizacijo. »V središče postavljamo človeka, saj vemo, da so prav ljudje največja konkurenčna prednost vsake kreativne agencije,« zatrjuje Stariha.

»Ko se en zaposleni vrne s sabbaticala, drugi že pakira kovčke«

Andrej Hrovat, menedžer oddelka za odnose z javnostmi in oddelka za pomoč strankam pri HOFER Slovenija, je za MM delil lastne izkušnje s sabbaticalom. Uvodoma je razložil, da je že med samim študijem začel resno delati v agenciji, kjer se je relativno zgodaj tudi zaposlil. »Po nekaj letih v agencijah Pristop, Rdeči oblak in Mayer McCann, kjer je tempo dela seveda hiter in intenziven, sem nato prestopil na naročniško stran. Pri HOFERju sem v zdaj skoraj devetih letih spoznal in vodil različne oddelke trženjskega komuniciranja. Po teh letih sem si želel neke vrste premora od vsebin in rutine, čeprav bi takrat lahko tudi rekel, da ga v bistvu nisem potreboval.«

Ko ga vprašamo, kako sploh pride do tovrstnih pogovorov in prepričevanja delodajalca, v šali odgovori: »Pri HOFERju to poteka tako, da napoveš sabbatical in nadrejeni reče 'da' (smeh). Malo se hecam, ampak dejansko ni potrebno nikakršno prepričevanje. HOFER to ugodnost nudi svojim sodelavkam in sodelavcem, zato je edina odgovornost tistega, ki za oddih zaprosi, da to načrtuje v času, ko se ne odvijajo pomembnejši projekti, ki bi jih bilo težko prerazporediti na druge člane ekipe. To odgovornost do svojega dela pa pri HOFERju imamo in zato pri odobritvi prošenj za sabbatical zares ne prihaja do izzivov.«

Andrej Hrovat

Hrovat pojasni tudi finančno plat oddiha pri trgovcu in pove, da je sestavljen iz t. i. varčevalne faze in faze oddiha, ki trajata enako dolgo (v njegovem primeru vsaka po šest  mesecev), ves čas pa podjetje sodelavcem na oddihu plačuje prispevke. »To pomeni, da v obdobju enega leta prejemaš polovično plačilo; pol leta, ko delaš, in pol leta, ko ne delaš ničesar. In zares je pomembno poudariti, da si v prostem času resnično prost. Oddaš službeni računalnik in telefon. To je dejansko prosti čas.« Svojega je med drugim namenil intenzivnemu tečaju nemščine, zato je dva meseca preživel v Berlinu. »Nemščino pri delu tudi pogosto uporabljamo, tako da mi to zdaj zelo koristi; sicer nam tudi HOFER plačuje tečaj v sklopu delovnega časa. Preostali čas pa sem potoval – Južna Koreja, Japonska, Kitajska, delno pa tudi po Evropi. Veliko sem bral. Poskušal sem biti pomirjen s tem, da mi ni treba delati ničesar, pa čeprav sem z enim očesom pogledoval k projektom, ki so jih takrat počeli sodelavci v pisarni. HOFER je ne nazadnje velik oglaševalec in kar nekaj kampanj, ki sem jih pred odhodom še koncipiral, sem potem srečal v javnih prostorih.«

Sogovornik meni, da je ob sodobnem tempu življenja in dela težko pričakovati, da bomo vsi neprestano v sprintu. »To mora biti tek na dolge proge in super je, če imaš med tem možnost, da malo zadihaš in se osvežiš, da lahko potem nadaljuješ s še več energije.«

Ali lahko sabbaticali preprečijo odhode in zmanjšajo fluktuacijo?

Po vrnitvi je Hrovat zamenjal enega od oddelkov, ki ju vodi, to pa je pogodu tudi delodajalcu, saj so v tem obdobju po njegovem povratku smiselno prevetrili področja vodenja in tako osvežili delovne procese. »Sabbatical je zagotovo ena od bolj zanimivih ugodnosti, ki ne privlači samo novih kadrov, ampak verjetno preprečuje tudi odhode, saj včasih človek morda resnično potrebuje samo odmor, četudi sicer rad opravlja svoje delo.« Za konec poudari, da se je treba zavedati lastnih pogojev. »Meni je bilo pomembno, da si odmor vzamem, ker si ga želim, in ne, ker ga težko potrebujem. Če bi bila situacija slednja, bi se verjetno s težavo vrnil na delo. Sam sem še en dan pred povratkom na delo letel s Kitajske in med letom razmišljal, da se pravzaprav veselim, da se vračam. Veselil sem se sodelavcev, veselil sem se projektov. In večjih računalniških ekranov,« nasmejano zaključi.

Hofer

Andrej Hrovat ni osamljen primer v njihovem podjetju. Sredi julija je HOFER Slovenija na LinkedInu objavil zgodbo Metke, dolgoletne sodelavke iz poslovalnice v Lescah, ki se je po dvajsetih letih odločila za šestmesečni oddih. »Do februarja bo preživljala predvsem več časa z družino, imela več priložnosti za spontano preživete dneve, za začetek pa se bo odpravila na dopust na slovensko obalo,« so zapisali.