UI najmanj ogroža poklice, ki jih algoritmi še ne znajo zares posnemati

Najbolj varni niso tudi nujno najbolje plačani poklici, temveč pogosto prav tisti, ki zahtevajo prisotnost na terenu, občutek za prostor, hitre praktične odločitve in delo z ljudmi.

Anthropicova raziskava »Labor market impacts of AI: A new measure and early evidence« kaže, da gre predvsem za to, da je umetna inteligenca zelo učinkovita pri delu z besedili, podatki, analizami, povzetki, programiranju in drugih rutinskih informacijskih nalogah. Dobro deluje tam, kjer se delo odvija na zaslonu, po pravilih in v strukturiranem okolju.

Povsem druga zgodba pa je resnični svet.

Gradbišče, kuhinja, servisna delavnica, kmetija ali gostinski lokal niso okolja, kjer bi bilo delo mogoče zreducirati na nekaj klikov in »promptov«. Tam se stvari spreminjajo iz minute v minuto, ljudje niso predvidljivi, naloge pa niso standardizirane.

Teoretična sposobnost in dejanska izpostavljenost po poklicnih kategorijah

Delež delovnih nalog, ki bi jih veliki jezikovni modeli (LLM) teoretično lahko opravili (modro območje), in Anthropicov kazalnik pokritosti delovnih mest, izpeljan iz podatkov o uporabi (rdeče območje).

Marketing je eno od področij, kjer UI že močno vpliva na vsakdan

Če smo avtomatizacijo še pred nekaj leti povezovali predvsem s proizvodnjo, danes generativna UI najprej posega v pisarne. Bolj kot številna »blue-collar« dela so trenutno izpostavljena »white-collar« opravila: programiranje, administracija, podpora strankam, analiza podatkov, priprava dokumentov in podobne naloge. To ne pomeni, da bodo ti poklici izginili čez noč, pomeni pa, da se bodo spreminjali hitreje kot drugi.

Tudi marketing je eno od področij, kjer UI že močno vpliva na vsakdan, od pisanja besedil in analize kampanj do segmentacije občinstev in optimizacije vsebin. A prav zato postajajo še bolj dragocene kompetence, ki jih tehnologija težje nadomesti: »zdrava ‘kmečka’ pamet,«, prilagodljivost, empatija, presoja in občutek za ljudi.

Poklici, ki so glede na Anthropicovo raziskavo najbolj »na udaru«, so:

- Računalniški programerji

- Predstavniki za pomoč oziroma svetovanje strankam

- Operaterji za vnos podatkov

- Specialisti za pripravo medicinskih poročil oziroma dokumentacije

- Raziskovalci trga, analitiki in specialisti za marketing

- Predstavniki v prodaji, veleprodaji in proizvodnji, z izjemo tehničnih in znanstvenih produktov

- Finančniki in analitiki za investicije

- Analitiki in preizkuševalci zagotavljanja kakovosti programske opreme 

- Analitiki za informacijsko varnost in

- Svetovalci za podporo pri uporabi računalnikov.

Deset najbolj izpostavljenih poklicev po Anthropicovem kazalniku pokritosti delovnih nalog.

Poklici, ki so najmanj »na udaru«, pa so:

- Gradbeni delavci

- Monterji in serviserji

- Delavci v kmetijstvu

- Proizvodni delavci

- Delavci v transportu

- Delavci za vzdrževanje zunanjih površin

- Delavci za osebno nego in oskrbo in

- Delavci v strežbi in prehrani.

Uvajanje UI v podjetja je pomembno tudi pri »employer brandingu«

Smiselno uvajanje UI v delovne procese pa ni le vprašanje optimizacije, je tudi vprašanje delovne kulture. Strah pred UI ni le tehnološko, temveč tudi komunikacijsko, organizacijsko in kulturno vprašanje, kar je pomembno tudi z vidika »employer brandinga.«