UI spreminja način preverjanja kandidatov za zaposlitev

 Poleg življenjepisa in razgovora lahko na odločitev delodajalca danes vplivajo tudi objave na družbenih omrežjih, forumih ali drugih spletnih platformah. Orodja, ki temeljijo na umetni inteligenci, lahko v kratkem času analizirajo velike količine podatkov, prepoznavajo povezave med različnimi spletnimi profili ter oblikujejo širšo sliko o digitalni prisotnosti posameznika.

Ugled podjetja postaja pomemben dejavnik

Podjetja takšna orodja najpogosteje uporabljajo zaradi upravljanja tveganj, povezanih z ugledom. Zanima jih, ali bi lahko objave kandidata ali zaposlenega na družbenih omrežjih negativno vplivale na ugled podjetja oziroma bile v nasprotju z njegovimi vrednotami.

Ker umetna inteligenca obdela bistveno več informacij kot klasično spletno iskanje, so takšni pregledi hitrejši, učinkovitejši in stroškovno ugodnejši. Digitalni odtis posameznika tako postaja vse pomembnejši del njegove poklicne podobe.

Čeprav podjetja praviloma analizirajo le javno dostopne informacije, umetna inteligenca omogoča povezovanje podatkov z različnih platform, kar lahko ustvari bolj celovit profil posameznika.

Nekatera podjetja podobna orodja uporabljajo tudi po zaposlitvi, predvsem za spremljanje morebitnih vsebin, ki bi lahko vplivale na njihov ugled.

Kje je meja med preverjanjem in zasebnostjo?

Takšna praksa odpira številna etična in pravna vprašanja. Čeprav gre večinoma za javno dostopne podatke, lahko algoritmi povezujejo informacije, ki jih posameznik ni objavil v istem kontekstu.

Poleg tega obstaja tveganje napačne identifikacije ali napačne interpretacije objav, zato strokovnjaki opozarjajo, da odločitve o zaposlovanju ne bi smele temeljiti zgolj na avtomatizirani analizi, temveč tudi na presoji človeka.

Uporaba umetne inteligence pri zaposlovanju zahteva odgovorno ravnanje delodajalcev. Pri uporabi takšnih orodij morajo spoštovati zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, zagotoviti transparentnost postopkov ter jasno opredeliti, katere informacije so pri presoji kandidatov dejansko relevantne.

Namen preverjanja bi moral biti omejen na oceno morebitnih poslovnih tveganj, nikakor pa ne na poseganje v zasebno življenje posameznika.

Popolno brisanje spletne prisotnosti zato ni nujno najboljša rešitev. Tudi zelo skromen digitalni odtis lahko pri delodajalcih sproži dodatna vprašanja, medtem ko premišljena in profesionalna spletna prisotnost vse pogosteje postaja del osebne blagovne znamke.

Razvoj umetne inteligence kaže, da digitalni ugled ni več pomemben le za podjetja, temveč tudi za posameznike, ki vstopajo na trg dela ali na njem iščejo nove priložnosti.