Ne vem, kje je moja glava, manjka mi kava

Lahko bi rekli, da brez kave ni nič. 

»Ne glede na to, kako težko je to danes verjeti – a nekoč je obstajal svet brez kave,« je v svoji knjigi The social life of cofee (2005, Yale University Press) zapisal Brian Cowan. Verjamem, da vsakdo pozna kakšnega sodelavca ali sodelavko, ki se v tem pred-kavnem obdobju ne bi dobro znašli. Živ dokaz za to je sleherno jutro predkavne persone, pri kateri rahlo bledico, pomanjkanje koncentracije in splošno razdražljivost zaokroži popolna nezdružljivost z drugimi homo sapiensi. 

To ne tako redko vrsto, posebej vkoreninjeno na Balkanu, a tudi širše, zaznamuje tudi tiho smukanje do kavomata, strmenje v tla (v izogib srečanju pogleda z drugimi) in generalna nenaklonjenost svetu okoli sebe. Nemi bojni krik, ki je projeciran iz čela, pa se glasi: »Pusti me, niti kave še nisem spil(a).« Vsaj ena skodelica, pogosto pa več, je potrebnih za transformacijo v delujočo, opravilno sposobno, prijetno in produktivno osebo.

Korporativni kavopivci

Prav dvig produktivnosti najpogosteje zasledimo med razlogi, zakaj je kava na delovnem mestu tako bistvena – češ da človeka poživi, zbudi, predrami, motivira oz. v žargonu oglasnega sporočila neke znamke: »premakne«. Številke to, vsaj na papirju oz. v excel tabeli, potrjujejo. Raziskava o pitju in učinkih kave na delovnem mestu, ki jo je 2017 naročil Institute for Scientific Information on Coffee, se je dotaknila 8.000 zaposlenih v šestih evropskih državah – predvsem z vprašanji, kdaj in zakaj pijejo kavo ter kako menijo, da vpliva na njihovo produktivnost. 

68 odstotkov vprašanih je potrdilo, da poživitveno rjavo tekočino srknejo vsak dan, z različno motivacijo: 56 odstotkov obožuje okus, 40 odstotkov s ciljem kratke pavze (med pripravo zvarka) in 29 odstotkov s ciljem, da se počutijo bolj prisotne, pozorne in manj utrujene. A skoraj tretjina (29 odstotkov) jih je priznala, da znotraj delovnega dne vase ne zvrne niti ene same kavice, ker so preveč zaposleni in za to nimajo časa. Ta zanimiva ugotovitev odpira klasičen paradoks – morda bi jih kavica naredila bolj produktivne in jim malce zrahljala urnik za šalico toplega napitka.

Topli rjavi placebo

Med tistimi, ki so »priznali« dnevno pitje kave, jih 56 odstotkov to počne že na poti v službo, saj jim pomaga, da se zbudijo. Delež opisanih zombijev iz uvoda očitno ni zanemarljiv. 43 odstotkov deklariranih kavopivcev vztraja, da jim kava pomaga do višje produktivnosti, ter da to doseže uspešneje kot druge »kofeinske in nekofeinske možnosti«. Kaj sodi med slednje, avtor ne bo sodil, a očitno nič kritičnega, če kava bolj prime. 

A povezava med kavo in produktivnostjo obstaja. Nekako. European Food Safety Authority, evropska ustanova, ki skrbi, da varno vnašamo kalorije, navaja, da je bil vzpostavljen »kavzalni odnos med izboljšano pozornostjo in 75-miligramsko dozo kofeina«. 

A stvari niso tako enostavne. Harvard Business Review, avtoriteta poslovnega tiska, v zgovorno naslovljenem prispevku »Coffee breaks don’t boost productivity after all«, navaja, da kratki premori znotraj delovnika človeka v resnici ne revitalizirajo – razen, če v tem časovnem oknu narediš nekaj pozitivnega ali povezanega z delom. Na primer, se naučiš nekaj novega, pohvališ kolegico, ker ima lepo bluzo (previdno, ker … kadrovska služba nikoli ne počiva) ali pa (isto ali drugo) kolegico povabiš na kavo. Ta ugotovitev pa ni nič drugega kot naravni podaljšek v izdatno polarizirani debati, ki se je razpasla po naši epizodi z maskami in mandatornem delu od doma: ali je osebna komunikacija res boljša in predvsem bolj koristna za posameznike (in posledično) organizacije. 

Osebna srečanja. S kavo ali brez!

Avtor je pri tem gotovo pristranski, saj je zagrizen pripadnik stare šole, ki veleva, da je oseben pogovor najbolj neprecenljiva in bogata človeška izkušnja tako na zasebnem kot poklicnem področju. A študija »The returns to face to face interactions: Knowledge spillovers in Silicon Valley« ni, saj so jo izvedli trije bistri umi na uglednem MIT (Popov, Chen, Atkin, 2022). Njihova glavna skrb je, da s »prevladujočim modelom oddaljenega dela prihaja do upada pretoka znanja zaradi vse manjšega števila osebnih interakcij«.  Medtem, ko se njihove ugotovitve nanašajo na prenos informacij in znanja med posamezniki iz različnih organizacij, si lahko samo predstavljamo kakšni so šele učinki znotraj organizacij. Raziskovalci so primerjali geolokacijske podatke približno 50 milijonov mobilnih telefonov in njihovo premikanje (po zemljevidu) med podjetji, ki so v izbranem obdobju prijavljale patente. Bližina pametnih telefonov je pomenila visoko verjetnost, da je prišlo do sestanka, prijava patenta pa posredni indikator prenosa znanja. Ugotovitve so neizprosne:

• ukinitev osebnih sestankov v Silicijevi dolini bi zmanjšala število prijavljenih patentov za 8 odstotkov;
• če bi polovica zaposlenih (iz vzorca) delala od doma, bi število osebnih sestankov padlo za 35,1 odstotka in patentov za 11,8 odstotka.

Osebna srečanja, tudi (ali še posebej) tista, ki so naključna, imajo evidentno neverjeten učinek, zato ne škodi če si zanje – s kavo ali brez – namenoma vzamemo čas. Podatki OECD namreč kažejo, da daljša prisotnost na delovnem mestu v resnici ni povezana z učinkovitostjo, zato je lahko izgovor »nimam časa za kavo« znak slabe produktivnosti in ne pretirane obremenitve. 

Poudarka:

Kava je za marsikaterega korporativnega bojevnika nujna za preživetje in funkcioniranje na tržni fronti. Poleg tega je tudi pomemben vektor družbene dinamike, pospeševalec morale in produktivnosti ter, nenazadnje, nekakšna valuta, ki ljudem omogoča povezovanje in celo nedolžno podkupovanje za čas, pozornost ali pomoč. Lahko bi rekli, da brez kave ni nič. 

Harvard Business Review, avtoriteta poslovnega tiska, v zgovorno naslovljenem prispevku »Coffee breaks don’t boost productivity after all«, navaja, da kratki premori znotraj delovnika človeka v resnici ne revitalizirajo – razen, če v tem časovnem oknu narediš nekaj pozitivnega ali povezanega z delom.

Viri: 

• EFSA Panel on Dietetic Products, Nutrition and Allergies (NDA) (2011) Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to caffeine and increased fat oxidation leading to a reduction in body fat mass (ID 735, 1484), increased energy expenditure leading to a reduction in body weight (ID 1487), increased alertness (ID 736, 1101, 1187, 1485, 1491, 2063, 2103) and increased attention (ID 736, 1485, 1491, 2375) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/20061. EFSA Journal, 9(4):2054
• OECD (2017) Compendium of Productivity Indicators. https://data.oecd.org/lprdty/gdp-per-hour-worked.htm
• The Returns to Face-to-Face Interactions: Knowledge Spillovers in Silicon Valley, David Atkin, M. Keith Chen & Anton Popov, NBER 2022
• Workers Too Busy for Coffee at Work: Survey 
• Coffee Breaks Don’t Boost Productivity After All