19nov
četrtek, 19. novembra, 2026
četrtek, 19. novembra, 2026
MMarketingSledilci niso pomembni, pomembno je, koliko ljudi sedi v gostilni.
Barbara Repe je svojo poslovno pot začela v oglaševanju, danes pa je gonilna sila Gostilnice 5-6 kg.
Primer Publicisa, PepsiCo in Coca-Cole je znova odprl vprašanje konfliktov interesov v agencijskem svetu. Preverili smo, kako na ekskluzivnost med neposrednimi konkurenti gledajo slovenske agencije.
Primer dveh neposrednih konkurentov je znova odprl vprašanje, ali je ekskluzivnost v agencijskem svetu še vedno nujna. Slovenske agencije smo vprašali, kako na to gledajo in kako morebitne konflikte interesov rešujejo v praksi.
Špela Žorž, direktorica agencije SHIFT, meni, da je ekskluzivnost še vedno pomembna, zlasti pri neposrednih konkurentih s podobnimi izdelki, cenami in ciljnimi skupinami.
»Tu ne gre le za dejanski konflikt interesov, ampak predvsem za zaupanje. Popolno ločenost ekip, informacij in znanja znotraj ene agencije je v praksi težko zagotavljati, še težje pa preverjati – naročnik mora agenciji pri tem preprosto verjeti. Zato je zame pri neposrednih konkurentih ekskluzivnost še vedno stvar integritete, ne tradicije,« pravi Žorž.
Po njenem mnenju pri konfliktu interesov ne gre zgolj za dostop do podatkov, temveč tudi za lojalnost naročniku. Agencijske ekipe se skozi sodelovanje povežejo z blagovnimi znamkami, poznajo njihove poslovne in komunikacijske cilje ter so zavezane njihovemu uspehu.
»Če imaš pod isto streho dve ekipi, ki vsaka dela za zmago svojega naročnika, njuni cilji pa so si neposredno nasprotni, se mi zdi to težko združljivo,« pojasnjuje Žorž.
Drugače na vprašanje gleda Dali Bungić, direktorica skupine Luna TBWA. Po njenem mnenju ekskluzivnost ni zgolj ostanek preteklosti, vendar je danes ni več smiselno razumeti absolutno.
»Komunikacijski trg se je močno spremenil, agencijske skupine združujejo različna specializirana področja, naročniki pa vse pogosteje sodelujejo z več partnerji hkrati. Zato sta narava tega sodelovanja in dostop agencije do informacij pomembnejša od samega sodelovanja z dvema konkurentoma,« meni Bungić.
Pri številnih projektih je po njenem mnenju konflikt interesov mogoče obvladovati z ločenimi ekipami, omejenim dostopom do podatkov in jasnimi pravili zaupnosti. Drugače je pri dolgoročnih strateških partnerstvih, pri katerih je agencija tesno vključena v poslovno in komunikacijsko strategijo naročnika.
»Pri naših velikih dolgoročnih naročnikih je spoštovanje ekskluzivnosti samoumevno, zato že povabila njihovih neposrednih konkurentov na natečaje zavrnemo. To ni le vprašanje zaščite podatkov, temveč naše zavezanosti naročniku in zaupanja, ki ga skupaj gradimo skozi leta,« poudarja Bungić.
Da enotnega pravila ni, meni tudi Klavdija Trček, operativna direktorica Agencije 101. Sodelovanje z neposrednima konkurentoma po njenem mnenju ni nujno problematično, če so postavljena jasna pravila in ustrezno zaščitene zaupne informacije.
Pomembna sta predvsem obseg in narava sodelovanja. Pri projektnem delu je lahko sodelovanje z več podjetji iz iste panoge sprejemljivo, če so naročniki s tem seznanjeni in ima agencija vzpostavljene ustrezne notranje mehanizme. Pri tesnejšem in dolgoročnejšem odnosu pa je zahteva po ekskluzivnosti bolj razumljiva.
»Od agencije ni smiselno pričakovati, da se odpove celotni kategoriji potencialnih naročnikov, če sodelovanje predstavlja le majhen del njenega poslovanja,« opozarja Trček.
V Agenciji 101 morebitne konflikte interesov rešujejo z ločenimi ekipami, omejenim dostopom do podatkov, dogovori o zaupnosti in jasno komunikacijo že pred začetkom sodelovanja. Ekskluzivnost zato po njenem mnenju ni univerzalno pravilo, temveč eden od načinov upravljanja konfliktov interesov.
Gregor Firbas, izvršni direktor Future DDB, meni, da je ekskluzivnost znotraj posamezne kategorije legitimna zahteva, vendar mora biti vzajemna.
»Če naročnik pričakuje, da se agencija odpove celotni kategoriji, se mora tudi sam zavezati, da na tem področju ne bo sodeloval z drugimi agencijami. Obseg sodelovanja mora biti jasno določen in dovolj velik, pogodba pa sklenjena za dovolj dolgo obdobje, da je takšna zaveza smiselna,« pojasnjuje Firbas.
Brez tega je po njegovem mnenju ekskluzivnost enostranska omejitev poslovanja. Agencija se odpove delu trga, naročnik pa nima primerljive obveznosti. Ob tem poudarja, da si agencija ne sme privoščiti niti enega primera prehajanja informacij med naročniki, saj jo to lahko hitro stane zaupanja in ugleda.
V Futuri morebitne konflikte interesov rešujejo z ločenimi ekipami, omejenim dostopom do podatkov in pogodbenimi določili. V izjemnih primerih lahko del sodelovanja prevzame hčerinska agencija F2 ali njihova agencija v Zagrebu.
»Pri konfliktu interesov ne gre le za tehnično ločevanje podatkov, temveč predvsem za to, kako varno se ob takšni ureditvi počuti naročnik,« dodaja Firbas.
Žiga Gliha, direktor integriranega tržnega komuniciranja v Pristopu, prav tako meni, da je pravilo o nesodelovanju z neposrednimi konkurenti še smiselno, vendar ne kot avtomatizem. Pomembni so neposrednost konkurence, vloga agencije, dostop do zaupnih informacij in možnost zagotavljanja ločenih ekip.
»Pri strateškem partnerstvu je ekskluzivnost bolj utemeljena kot pri posamezni izvedbeni nalogi, vedno pa mora biti sorazmerna in vzajemna,« pravi Gliha.
Opozarja tudi na drugo stran takšnega dogovora. Ekskluzivnost za agencijo pomeni odpoved drugim poslovnim priložnostim, zato bi moral tudi naročnik v zameno ponuditi ustrezno zavezo, na primer dolgoročnejše sodelovanje ali zagotovljen obseg posla.
»Paradoks je, da naročniki pogosto zahtevajo panožne reference in ekskluzivnost, sami pa ne ponudijo primerljive zaveze. Če ob tem k izboru povabijo še nepregledno število agencij, se oddaljujemo od partnerskega odnosa in dobrih panožnih praks,« opozarja Gliha.
V skupini Pristop sodelujejo tudi z naročniki, ki si na trgu medsebojno konkurirajo. Morebitne konflikte interesov rešujejo z ločenimi ekipami, omejenim dostopom do podatkov, jasno opredeljenimi odgovornostmi in sporazumi o nerazkrivanju informacij. Kadar narava sodelovanja zahteva ekskluzivnost, se o njej z naročnikom posebej dogovorijo.
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Registriraj seSte že registrirani? Prijavite se tukaj
13nov
petek, 13. novembra, 2026
petek, 13. novembra, 2026
MMarketingKredita si pravzaprav nihče ne želi. Ljudje si želijo izdelek, storitev, prenovljeno kopalnico, novo kolo ali avtomobil. Financiranje je le sredstvo, ki jim omogoči, da željo ali potrebo uresničijo.
13nov
petek, 13. novembra, 2026
petek, 13. novembra, 2026
Petek trinajstiPetek, trinajsti. Dan, ko se vraževerni raje izognejo črnim mačkam, lestvam in vsemu, kar bi jim utegnilo prinesti nesrečo. Oglaševalci pa? Ti v njem očitno vidijo precej več sreče.
12nov
četrtek, 12. novembra, 2026
četrtek, 12. novembra, 2026
MMarketingAgencije opozarjajo na nejasne pogoje, kratke roke, neplačano delo in nepregledne postopke. Motijo jih tudi preveč povabljenih agencij, sumi na vnaprej dogovorjene izbire in redke menjave partnerjev.
19nov
četrtek, 19. novembra, 2026
četrtek, 19. novembra, 2026
MMarketingBarbara Repe je svojo poslovno pot začela v oglaševanju, danes pa je gonilna sila Gostilnice 5-6 kg.
19nov
četrtek, 19. novembra, 2026
četrtek, 19. novembra, 2026
Glasbeni MMarketingPred nekaj meseci je ameriški novinar Brady Brickner-Wood v reviji The New Yorker zapisal navidez nepomembno, a presenetljivo pronicljivo opazko.
18nov
sreda, 18. novembra, 2026
sreda, 18. novembra, 2026
PreMMikiUprava Telekoma Slovenije je za direktorja hčerinske družbe TSmedia, ki izdaja spletni medij Siol.net, imenovala Francija Valjavca.
18nov
sreda, 18. novembra, 2026
sreda, 18. novembra, 2026
PreMMikiNuša Lesar in Miha Orešnik se pridružujeta voditeljski ekipi oddaje 24UR. Gledalci ju bodo prvič videli skupaj, ko bo na POP TV zaživel prenovljeni studio.
18nov
sreda, 18. novembra, 2026
sreda, 18. novembra, 2026
MMmarketingRetail media je eden od najhitreje rastočih delov evropskega digitalnega oglaševanja.
18nov
sreda, 18. novembra, 2026
sreda, 18. novembra, 2026
ProMMocijaLe še slaba dva tedna nas ločita od konference SPORTO 2026, ki bo 30. novembra in 1. decembra v Portorožu.
Družbena omrežja so bila kultura nastopanja. Google kultura iskanja. UI postaja kultura sveta po meri. Ne izbira več samo, kaj bomo videli. Sproti nam sestavlja tudi razlago tega, kar gledamo.
V uredništvu MM-a smo se za teden dni odpovedali umetni inteligenci. Po dveh dneh ugotavljam, da ni največja težava delati brez nje. Najtežje se je upreti skušnjavi, da bi jo vprašala vsako neumnost.
MM-ov kolumnist Bojan Amon tokrat o (moških) težavah med nakupovanjem ...
09nov
ponedeljek, 09. novembra, 2026
ponedeljek, 09. novembra, 2026
AINo, vsaj za en teden.
30okt
petek, 30. oktobra, 2026
petek, 30. oktobra, 2026
Opazili smoA1 Slovenija je v sodelovanju z Robertom Roškarjem pripravila lažno nagradno igro, v kateri je poskusilo sodelovati kar 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani.
05nov
četrtek, 05. novembra, 2026
četrtek, 05. novembra, 2026
Aktualno»Če ne razumeš ljudi, ne moreš biti dober vodja,« poudarja Irena Deželak, ustanoviteljica in direktorica Akademije Uspeha. Da uspešno vodenje ne temelji na enem samem receptu, je spoznala tudi sama.