Zahteva zaupanje vase, pripravljenost na negotovost in željo po ustvarjanju nečesa svojega. Metka Kejžar je po skoraj dveh desetletjih v avtomobilski industriji ubrala prav to pot.
Danes kot solastnica in direktorica agencije DigiTalk soustvarja zgodbe blagovnih znamk, hkrati pa skozi pogovorno oddajo Druga stran slike odpira prostor za iskrene pogovore o uspehu, dvomih in človeškosti. V pogovoru razkriva, kako se je v zadnjem desetletju spremenil njen pogled na marketing, zakaj verjame, da so ljudje vedno pomembnejši od poslovnih modelov, in zakaj je prav avtentičnost tista lastnost, ki danes najbolj povezuje vodje z njihovimi občinstvi.
Vaša kariera se je začela v avtomobilski industriji, nadaljevala v trgovini, danes pa ste solastnica in direktorica agencijeDigiTalk. Kaj je skupni imenovalec vseh teh poglavij?
Ljudje. Zgodbe. Želja po ustvarjanju. Nikoli me ni zanimal marketing samo kot oglaševanje ali prodaja. Vedno me je zanimala celota. Zakaj se ljudje za nekaj odločimo, zakaj neki znamki verjamemo, zakaj nas neka zgodba premakne, druga pa gre mimo nas. Avtomobilska industrija, trgovina in agencijski svet so si na prvi pogled zelo različni, v resnici pa sem v vseh treh iskala isto – kako znamko približati človeku.
Drugi skupni imenovalec je zagotovo moja potreba po nečem novem, po nenehnem ustvarjanju. Najbolj uživam takrat, ko na začetku obstaja samo ideja, potem pa okoli nje zgradiš zgodbo, ekipo in na koncu nekaj, kar ljudje opazijo, občutijo. Tudi adrenalin, ki je povezan s tem. Mislim, da je to rdeča nit moje kariere.
Ko pogledate nazaj, kateri trenutek je bil po vašem mnenju najbolj prelomna točka vaše kariere?
Zagotovo odločitev, da po skoraj dveh desetletjih zapustim okolje, ki sem ga zelo dobro poznala. Dolgo sem bila povezana z Mercedes-Benzom in tam sem profesionalno v veliki meri odrasla. Imela sem dober položaj, odlične sodelavce, projekte in varnost. Oditi od nekod, kjer ti je pravzaprav dobro, je včasih težje, kot oditi takrat, ko ti ni.
Sem pa takrat prvič zares preverila, koliko verjamem sama vase brez velike znamke za svojim imenom. Danes vem, da je bila ta odločitev nujna in prava. Če je ne bi sprejela, verjetno ne bi bilo ne DigiTalka, ne Game Changerja v obliki, kot ga ustvarjamo danes, in skoraj zagotovo ne moje oddaje.
Game Changer Ljubljana 4.0 se vrača v Ljubljano 23. novembra 2026.
Kako drugače danes razmišljate o marketingu kot pred desetimi leti?
Pred desetimi leti sem marketing gledala predvsem z naročnikove strani, danes pa ga doživljam z druge, agencijske perspektive. Že samo ta premik je precej spremenil moj pogled. Ko si na strani naročnika, si zelo osredotočen na svojo znamko, svoje cilje in notranje procese. Na agencijski strani pa veliko bolj vidiš širino trga, različne poslovne modele, izzive in tudi to, kako zelo različno podjetja razumejo vlogo marketinga.
Seveda se je v tem času močno spremenilo tudi samo okolje. Danes imamo na voljo neprimerno več podatkov, kanalov in tehnologije, umetna inteligenca pa bo način našega dela še dodatno preoblikovala. Prav zato se mi zdi danes še pomembnejša sposobnost presoje – znati ločiti med tem, kar je zgolj nov trend, in tem, kar ima za določeno znamko resnično vrednost. Ni več dovolj biti prisoten povsod; pomembno je vedeti, zakaj si nekje prisoten, kaj želiš s tem doseči in kako se to povezuje s poslovnimi cilji.
In ob vsem tehnološkem napredku ostaja nekaj zelo podobnega kot pred desetimi leti: marketing je v svojem bistvu še vedno razumevanje ljudi.
Ste bili vedno prepričani, da boste nekoč podjetnica, ali je bila odločitev bolj spontana?
Nikakor. Dolga leta sem bila prepričana, da sem izrazito korporativni človek. Všeč so mi bili sistem, velika znamka, struktura, ekipa in veliki projekti.
Potem pa sem ugotovila, da sem imela podjetniško žilico verjetno že ves čas – le da je nisem tako imenovala. Vedno sem želela stvari premikati, jih narediti drugače, iskala nekaj novega in zelo težko sprejemala odgovor: »Tega se ne da.« Odločitev za podjetništvo zato ni bila nekaj, o čemer bi sanjala od dvajsetega leta. Enostavno se je zgodila, padla sem v vodo in treba je bilo splavati. Na hitro.
Kaj vam je bilo ob odhodu iz korporativnega okolja najtežje pustiti za sabo?
Ljudi in varnost. Ne toliko status ali funkcijo, ampak občutek, da nek sistem stoji za tabo. V korporaciji lahko sprejemaš velike odločitve, vendar veš, da si del precej večjega organizma.
Ko imaš podjetje, je zadnja odločitev vedno tvoja. Če je mesec dober, si odgovoren, če je slab, prav tako. Poleg sebe nosiš odgovornost še za ljudi, ki so ti zaupali in prišli v tvojo ekipo.
Po drugi strani pa sem prav skozi ta leta ugotovila, da mi svoboda pomeni ogromno. Danes si zelo težko predstavljam, da bi se ji odpovedala.
Zakaj ste se odločili ustanoviti DigiTalk? Katera praznina na trgu vas je spodbudila k temu koraku?
Če sem povsem iskrena, nikoli nisem načrtovala, da bom vodila marketinško agencijo. Ideja je prišla, jaz pa sem jo sprejela, s sabo povabila bivšega sodelavca Mateja Črnjaviča in stopila v čevlje, za katere nisem vedela, kam me bodo odpeljali. Morda je bilo tako še najbolje – če bi takrat vedela, kaj vse me čaka, bi verjetno dvakrat premislila (smeh).
Ker sem večino kariere preživela na strani naročnika, sem zelo dobro vedela, kaj sama pričakujem od agencije: ne samo izvajalca, ampak partnerja, ki razume posel, razmišlja skupaj s tabo in ne čaka zgolj na naslednji brief. Iz tega je pravzaprav nastal DigiTalk.
Kaj je bistveno, kar ste se 'naučili' v treh letih in pol, odkar agencija obstaja?
Da je posel veliko bolj povezan z ljudmi kot s poslovnimi modeli. Lahko imaš najboljšo strategijo, pa brez pravih ljudi ne boš naredil dobre zgodbe. Naučila sem se tudi, da je vse v dobri ekipi, ki pa je ne moreš graditi samo na znanju. Zelo pomembni so odnosi, energija, zaupanje in vrednote.
Metka Kejžar
Kaj pa vas je spodbudilo k začetku pogovorne oddaje Druga stran slike?
Oddaja je moj najbolj oseben projekt do zdaj in idejo zanjo sem nosila v sebi več kot 20 let. Živimo v obdobju popolnih podob. Na družbenih omrežjih gledamo kariere, odnose, telesa, domove, potovanja in uspehe drugih ljudi ter zelo hitro dobimo občutek, da imajo vsi okoli nas življenje bolj urejeno od našega. Naj se še tako trudimo, nikakor ne dosegamo tega, kar vidimo.
Mene pa je zanimalo, kaj je za to sliko. Tudi sama sem skozi življenje ugotovila, da ima skoraj vsak človek, ki ga občudujemo zaradi njegovega uspeha, svojo zgodbo o padcih, dvomih, izgubah, strahovih in napačnih odločitvah.
Zato sem si želela ustvariti prostor za nekoliko drugačen pogovor. Ne pogovor o tem, kaj je nekdo dosegel, ampak tudi o tem, kaj je bilo potrebno, da je do tja prišel. Ker ima vsaka slika tudi drugo stran. Ker verjamem, da skozi te zgodbe ljudem pokažemo tisto bistveno, damo pogum, idejo ali zgolj občutek, da je vse v redu.
Zakaj ste želeli ustvariti pogovore, ki goste predstavijo tudi zunaj njihove javne podobe?
Ker me ljudje zanimajo bolj kot njihove funkcije. Če pred mano sedi vrhunski športnik, politik, zdravnik, podjetnik ali televizijski obraz, me seveda zanima njegova kariera. Ampak še bolj me zanima trenutek, ko ni športnik, direktor ali javna osebnost. Kako razmišlja, ko mu nekaj ne uspe? Česa ga je strah? Kako se dvigne po neuspehu? Kaj obžaluje? Kdo ga pozna popolnoma drugače, kot ga pozna javnost?
Mislim, da ravno v teh odgovorih nastane povezava z gledalcem. Dosežki nas lahko impresionirajo, človeškost pa nas poveže.
Kako izbirate sogovornike? Vas je kateri gost presenetil bolj, kot ste pričakovali?
Skozi življenje in kariero sem spoznala veliko ljudi, o katerih sem si na podlagi njihove javne podobe ustvarila določeno predstavo, osebni pogovor pa mi je pogosto pokazal povsem drugo sliko. Prav to iščem tudi pri gostih. Moj glavni kriterij je zelo preprost: človek me mora zanimati. Ni pomembno, ali je v tistem trenutku najbolj izpostavljen, bolj me zanima, ali čutim, da je za njegovo javno podobo še zgodba, ki je ne poznamo.
Kar nekaj gostov me je presenetilo s svojo odprtostjo in s tem, kako hitro so stopili iz svoje javne vloge. Prav ti trenutki so mi najljubši, saj takrat ugotoviš, kako zelo večplastni so ljudje – in takrat se v resnici zgodi bistvo Druge strani slike.
Se na pogovor pripravljate bolj kot novinarka ali bolj kot marketinška strateginja?
Kot radoveden človek z marketinškim ozadjem (smeh). Nisem novinarka in se tudi ne želim pretvarjati, da sem. Moja prednost je mogoče ravno v tem, da gosta ne gledam skozi novinarsko optiko. Iščem predvsem tisto, česar ga še nihče ni vprašal.
Marketinška strateginja v meni pa verjetno poskrbi za dramaturgijo. Potrebujem rdečo nit, zanima me, kje se zgodba začne, kam gre in kateri trenutek lahko gledalca zadrži. Ko se pogovor začne, pa se enostavno prepustim in gosta poslušam. Najboljša vprašanja namreč pogosto niso zapisana na papirju.
Kaj ste skozi te pogovore izvedeli o ljudeh, česar prej niste opazili?
Kako zelo podobni smo si. Ko odstraniš funkcije, dosežke, denar, sledilce in javno podobo, se ljudje ukvarjamo s precej podobnimi stvarmi. Želimo biti sprejeti. Želimo biti dovolj dobri. Skrbi nas za ljudi, ki jih imamo radi. Bojimo se neuspeha in izgube. In skoraj vsi imamo trenutke, ko dvomimo vase.
Morda me je najbolj presenetilo prav to, koliko negotovosti obstaja tudi pri ljudeh, za katere bi od zunaj rekli, da imajo vse. Zato sem po teh pogovorih še manj naklonjena hitrim sodbam o ljudeh. Nikoli zares ne veš, kaj je na drugi strani slike.
Kako pomembno se vam zdi, da tudi vodilni ljudje pokažejo svojo bolj osebno plat?
Zdi se mi pomembno, da tudi vodilni ljudje pokažejo svojo bolj osebno plat, vendar na način, ki je skladen z njihovo vlogo in osebnostjo. Pri tem ne gre za razkrivanje zasebnosti, temveč predvsem za avtentičnost, dostopnost in sposobnost pokazati tudi človeško dimenzijo vodenja. Danes se od vodij poleg strokovnosti in odločnosti pričakuje tudi sposobnost poslušanja, razumevanja ljudi in ustvarjanja zaupanja. Prav osebna nota pogosto omogoči, da jih sodelavci, partnerji ali javnost bolje razumejo in se z njimi lažje povežejo. Sama verjamem, da dober vodja ne izgubi avtoritete, če pokaže, da nima vedno vseh odgovorov ali da se tudi sam uči. Nasprotno, prava mera odprtosti in človeškosti lahko odnos z ljudmi še okrepi. Zame je zato pomembno predvsem ravnovesje med profesionalnostjo, odgovornostjo in pristnostjo.
Kaj ste skozi podkast izvedeli o sebi?
Da sem precej pogumnejša, kot sem mislila. Oddajo sem začela ob koncu svojih štiridesetih, na točki, ko bi lahko udobno ostala pri tem, kar že znam. Namesto tega sem se postavila pred kamero in začela nekaj, v čemer sem bila ponovno začetnica.
Ugotovila sem tudi, da znam poslušati bolje, kot sem mislila. V poslu sem hitra, odločam se hitro, govorim hitro in želim, da se stvari hitro premikajo. Pri oddaji pa sem se morala naučiti tišine. Včasih je najboljše, kar lahko naredim, to, da ne postavim naslednjega vprašanja prehitro.
Kaj je 'druga stran slike' Metke Kejžar, ki je večina ljudi še ne pozna?
Verjetno to, da je za precej odločno in samozavestno podobo tudi zelo občutljiva Metka. Z leti mi vedno več pomenijo ljudje, mir in trenutki, ko mi ni treba biti nič drugega kot jaz. Hkrati pa imam pri skoraj petdesetih še vedno ogromno želja in idej. Nimam občutka, da karkoli zaključujem – prej nasprotno, zdi se mi, da se eno najbolj zanimivih poglavij šele začenja.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Agencija Kreativna PiKA in Panasonic Heating & Cooling Slovenija z novo kampanjo opozarjata na pomen topline, tako v medčloveških odnosih kot v domačem okolju.
A1 Slovenija je v sodelovanju z Robertom Roškarjem pripravila lažno nagradno igro, v kateri je poskusilo sodelovati kar 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani.
»Če ne razumeš ljudi, ne moreš biti dober vodja,« poudarja Irena Deželak, ustanoviteljica in direktorica Akademije Uspeha. Da uspešno vodenje ne temelji na enem samem receptu, je spoznala tudi sama.
Za nastopom na rdeči piki se skriva več mesecev priprav. Vid Sedej razkriva, kako nastajajo govori TEDxLjubljana in zakaj so morali letos poseči po gverilskem marketingu.
Umetna inteligenca je v marketingu že zdavnaj presegla fazo eksperimenta. Ustvarja oglase in vizualne podobe, zdaj-zdaj pa bodo UI-agenti za potrošnike tudi iskali, primerjali in kupovali.
Prejemnik Brumnove nagrade za življenjsko delo Lucijan Bratuš o oglaševalskih plakatih, Dalmatinovi Bibliji ter učenju od študentov in ustvarjanju, ki ga ne namerava opustiti.
Lučka Fabijan, umetniška direktorica v agenciji DROM, o pogumu v oglaševanju, nenavadnih idejah in tem, zakaj bi za svoj kreativni »power couple« raje izbrala Ivono Repše kot Vita Sedeja.
V uredništvu MM-a smo se za teden dni odpovedali umetni inteligenci. Po dveh dneh ugotavljam, da ni največja težava delati brez nje. Najtežje se je upreti skušnjavi, da bi jo vprašala vsako neumnost.
Predsednik Oglaševalskega razsodišča o oglaševalcih, ki se razburjajo že ob pozivu k pojasnilu, političnih oglasih in meji med kreativnostjo ter zavajanjem.
Fasade, krožišča in božična darila. Na prvi pogled precej nenavadne teme za viralne videe, a prav z njihovim duhovitim ocenjevanjem je Ian Polak Rožac v času epidemije pritegnil pozornost na TikToku.
Ko sta brata Marko in Darko Miladinović predstavila Ljuboks, so njune plakate primerjali z vabilom na jazz festival. To sta vzela kot pohvalo: tudi zbiranje odpadkov je lahko vizualno privlačno.
V uredništvu MM-a smo se za teden dni odpovedali umetni inteligenci. Po dveh dneh ugotavljam, da ni največja težava delati brez nje. Najtežje se je upreti skušnjavi, da bi jo vprašala vsako neumnost.
Če človek zadnje čase bere o slovenski oglaševalski industriji, lahko hitro dobi občutek, da je vse skupaj ena velika »depra«. Nimamo jajc. Nismo dovolj kreativni.
A1 Slovenija je v sodelovanju z Robertom Roškarjem pripravila lažno nagradno igro, v kateri je poskusilo sodelovati kar 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani.
»Če ne razumeš ljudi, ne moreš biti dober vodja,« poudarja Irena Deželak, ustanoviteljica in direktorica Akademije Uspeha. Da uspešno vodenje ne temelji na enem samem receptu, je spoznala tudi sama.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.