Ko sta brata Marko in Darko Miladinović predstavila Ljuboks, so njune plakate primerjali z vabilom na jazz festival. To sta vzela kot pohvalo: tudi zbiranje odpadkov je lahko vizualno privlačno.
Marko Miladinović je kot kreativni direktor projekta zasnoval ime Ljuboks, njegov brat Darko Miladinović pa je kot umetniški direktor in oblikovalec poskrbel za njegovo vizualno podobo. Skupaj sta razvila identiteto, ki povezuje različne vrste zbiralnikov odpadkov v Ljubljani. Z bratoma smo se pogovarjali o nastajanju projekta, sodelovanju z naročnikom in tem, kako lahko oblikovanje vpliva na naš odnos do odpadkov.
Kako se je začela zgodba Ljuboksa?
Velikokrat majhne ideje postanejo velike zgodbe. Voka Snaga je svojo pot do nove identitete sistema zbiranja odpadkov začela z uvedbo novih pametnih zabojnikov, t. i. Bigbellyjev, namenjenih zbiranju odpadkov v ljubljanskih parkih in na javnih površinah. Treba jih je bilo ustrezno označiti in predstaviti javnosti.
Po prvih predlogih, ko smo predstavili ime in vizualno podobo, smo skupaj hitro ugotovili, da imamo dobro zgodbo in da lahko z njo zajamemo tudi druge zbiralnike odpadkov: podzemne zbiralnice, klasične zabojnike na kolesih in seveda tudi Bigbellyje.
Iz razmeroma majhne naloge je tako nastal precej večji projekt.
JP Voka Snaga
Kakšna so bila izhodišča naročnika in koliko ustvarjalne svobode sta imela pri zasnovi nove identitete?
Ustvarjalna svoboda v našem poklicu je vedno pogojena s praktično uporabnostjo. Zato tovrstnemu ustvarjanju tudi pravimo uporabna umetnost, saj združuje estetsko vrednost s funkcijo.
Pri naših rešitvah ni pomembno zgolj to, da je nekaj lepo, ljubko ali zabavno. To je lahko hitro stvar osebnih preferenc. Pomembno je predvsem, da rešitev deluje.
Z novo identiteto smo želeli uporabnikom približati sistem zbiranja odpadkov, ki bo razumljiv, prepoznaven in navsezadnje tudi privlačen, v skladu s standardi naše stroke.
Kako je nastalo ime Ljuboks?
Ime se je ponudilo skoraj v trenutku. Imamo Ljubljano in imamo zaboje, škatle oziroma bokse, ki zbirajo odpadke. Ljubljanski boks lahko tako skrajšamo v Ljuboks.
Zapomljivo in zabavno.
Kako je potekal ustvarjalni proces in kako sta z naročnikom prišla do končne podobe?
Voka Snaga je podjetje, ki veliko vlaga v ravnanje z odpadki ter razvija sodobne rešitve. Za takšne naloge seveda potrebuje tudi zunanjo strokovno pomoč.
Prepričana sva, da naročniki nimajo težav s sprejemanjem novih idej, če so rešitve dobre, jasne in predvsem argumentirane.
V tem duhu je potekalo tudi celotno sodelovanje. Brez nepotrebnega zapletanja, z obojestranskim razumevanjem.
Potreba – dobra in jasna rešitev.
Zbiranja odpadkov običajno ne povezujemo z vizualno privlačnim oblikovanjem. Vidva na to očitno gledata drugače?
Ravno obratno.
Smeti oziroma odpadki so pri nas in po svetu že nekaj časa žgoča tema. Smeti že dolgo niso več nekaj, kar se zgolj odpelje na odlagališče. Treba jih je ločevati, zbirati in nato ustrezno predelovati.
Privlačna in duhovita identiteta lahko pomaga spremeniti tudi naš odnos do njih.
Odpadki niso zgolj smeti.
Kateri oblikovalski premisleki so najbolj vplivali na končno podobo Ljuboksa?
Predvsem sva razmišljala o funkcionalnosti.
Oblikovalski izziv je bil ustvariti prepoznaven vizualni jezik, ki deluje na različnih površinah: od zabojnikov na kolesih do podzemnih zbiralnic in Bigbellyjev, pa tudi v oglaševanju.
Pomembni so bili berljivost, jasna razporeditev informacij in doslednost sistema. Obstoječe barve za ločevanje odpadkov smo povezali v osnovnem znaku in s tem poudarili, da gre za dele istega sistema. Barve za ločevanje odpadkov so namreč v Ljubljani že določene.
Sam znak oziroma logotip pa je seveda stvar oblikovalskega navdiha in procesa.
Ljuboks
Ko sva prvič predstavila podobo in pripadajoče plakate za Ljuboks, je bil eden prvih komentarjev, da je plakat videti kot vabilo na jazz festival.
Za naju je bila takšna pripomba popoln zadetek. Navsezadnje je tudi ločevanje odpadkov stvar kulture. Odpadke smo postavili v nov okvir.
Kaj sta želela z novo identiteto sporočiti Ljubljančanom?
Ljubljančanom smo želeli predvsem približati pomen ločevanja odpadkov in pokazati, da mesto Ljubljana za to sistematično skrbi in prevzema odgovornost.
Smeti niso drugorazredna tema.
Menita, da lahko dobro oblikovanje vpliva tudi na odnos ljudi do ločevanja in odlaganja odpadkov?
Oblikovanje posredno vpliva na vse. Tudi dobro zasnovan sistem je del oblikovanja.
Če je nekaj razumljivo, prepoznavno in privlačno, bodo ljudje to lažje sprejeli in uporabljali.
Prepričana sva, da lahko s sistemom Ljuboks ločevanje odpadkov in skrb za okolje v Ljubljani na splošno dvignemo za stopnjo višje.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Ko sta brata Marko in Darko Miladinović predstavila Ljuboks, so njune plakate primerjali z vabilom na jazz festival. To sta vzela kot pohvalo: tudi zbiranje odpadkov je lahko vizualno privlačno.
Sam Winsbury iz agencije Kurogo in Luka Srbić iz Mighty Agency bosta 5. novembra na brezplačnem webinarju predstavila, kako LinkedIn uporabiti za gradnjo ugleda in pridobivanje strank.
Petra Šušteršič je z začetkom novembra prevzela vodenje družbe Media Pool, specializirane za združevanje medijskih zakupnih volumnov in razvoj komercialnih partnerstev z mediji.
Slovensko oglaševalsko stroko je zapustila Gordana Petek Ivandić, ena od osebnosti, ki so s svojim znanjem, energijo, predanostjo in vizijo pomembno soustvarjale njen razvoj.
Ob selitvi sedeža OTP banke v Ljubljano je NLB konkurenco pričakal z bankomatom, ki je delil sporočila dobrodošlice. Dve leti pozneje pa je oglaševalski dvoboj pred Ljubljanskim maratonom začel OTP.
Združenje Europa Donna Slovenija je v sklopu letošnje kampanje ozaveščanja o raku dojk in rakih rodil predstavila tri unikatne torbice, ki so jih oblikovale Maja Šebenik, Živa Ferlež in Maja Ferme.
Slovenski modni oblikovalec Timotej Bistan nove stranke pridobiva predvsem s priporočili, uspešno izpeljane projekte pa vidi kot svoj najučinkovitejši oglas.
Omejitev preskakovanja oglasov na programih Pro Plusa je sprožila burne odzive, a Aleš Muhič poudarja, da gledanost ostaja nespremenjena, oglasi pa dosegajo bistveno več gledalcev.
Na intervju s sestrsko trojico – Mileno in Nino Jakovljević ter Sonjo Vlašič – smo se odpravili v Novo mesto, od koder vse tri prihajajo in kjer se je pred skoraj 15. leti začela njihova zgodba.
Če človek zadnje čase bere o slovenski oglaševalski industriji, lahko hitro dobi občutek, da je vse skupaj ena velika »depra«. Nimamo jajc. Nismo dovolj kreativni.
Za nastopom na rdeči piki se skriva več mesecev priprav. Vid Sedej razkriva, kako nastajajo govori TEDxLjubljana in zakaj so morali letos poseči po gverilskem marketingu.
Umetna inteligenca je v marketingu že zdavnaj presegla fazo eksperimenta. Ustvarja oglase in vizualne podobe, zdaj-zdaj pa bodo UI-agenti za potrošnike tudi iskali, primerjali in kupovali.
Prejemnik Brumnove nagrade za življenjsko delo Lucijan Bratuš o oglaševalskih plakatih, Dalmatinovi Bibliji ter učenju od študentov in ustvarjanju, ki ga ne namerava opustiti.
Če človek zadnje čase bere o slovenski oglaševalski industriji, lahko hitro dobi občutek, da je vse skupaj ena velika »depra«. Nimamo jajc. Nismo dovolj kreativni.
»Pred menoj stoji študent in predstavlja marketinški načrt. Predstavitev je odlična. Morda celo malo predobra,« v koluMMni razmišlja Doc. dr. Tanja Rihtaršič, vodja poslovnega razvoja na GEA College.
Ob selitvi sedeža OTP banke v Ljubljano je NLB konkurenco pričakal z bankomatom, ki je delil sporočila dobrodošlice. Dve leti pozneje pa je oglaševalski dvoboj pred Ljubljanskim maratonom začel OTP.