Irena Deželak: »Ni slabih zaposlenih, so samo slabi šefi«

Irena Deželak

Irena Deželak: »Ni slabih zaposlenih, so samo slabi šefi«

»Če ne razumeš ljudi, ne moreš biti dober vodja,« poudarja Irena Deželak, ustanoviteljica in direktorica Akademije Uspeha. Da uspešno vodenje ne temelji na enem samem receptu, je spoznala tudi sama.

V bančništvu je sprva vodila ekipo, s katero so dosegali odlične rezultate, nato pa dobila priložnost prevzeti vodenje 170 zaposlenih. Toda pristop, ki je prej deloval, se v novi vlogi ni obnesel. To jo je spodbudilo k raziskovanju drugačnih načinov vodenja in razumevanja ljudi.

»Ni slabih zaposlenih, so samo slabi šefi«

S to provokativno izjavo je Deželak opozorila na odgovornost vodij za delovno okolje in odnose v ekipah.

Irena Deželak

Ob tem je priznala, da trditev ne drži vedno, saj obstajajo tudi neodgovorni zaposleni. Kljub temu imajo prav vodje največ možnosti, da s svojim ravnanjem izboljšajo razmere v organizaciji.

Po njenih besedah v Sloveniji še vedno prevladuje avtoritaren način vodenja. Opozorila je tudi na »pedagoški sindrom«, pri katerem vodje nezavedno prevzemajo vlogo učitelja, ki vse ve, vse zna in ima odgovore na vsa vprašanja. Takšno prepričanje pa lahko zavira razvoj zaposlenih in njihove samostojnosti.

Kot primer drugačnega pristopa je navedla Satyo Nadello, ki je ob prevzemu vodenja Microsofta začel spreminjati organizacijsko kulturo. Namesto miselnosti »vse vem« je v ospredje postavil pripravljenost na učenje. »Ni treba biti najpametnejši,« je poudarila Deželak. Naloga vodje je namreč ustvariti okolje, v katerem lahko svoje znanje in sposobnosti pokažejo tudi drugi.

Odnosi so most, ki mora prenesti tudi težke pogovore

»Vodenje procesov v resnici ni enako kot vodenje ljudi,« je opozorila Deželak. Procesi so logični, načrtovani in predvidljivi, ljudje pa imajo svoja pričakovanja, želje in čustva. Zato uspešnega vodenja ni mogoče omejiti zgolj na cilje, naloge in rezultate.

Pomen odnosov je ponazorila s prispodobo mostu in vlaka. Most predstavlja odnos med vodjo in zaposlenim, vlak pa zahtevne pogovore, kritiko in opozorila na napake. Če je odnos trden, prenese tudi težje pogovore. Če je šibek, pa se lahko pod njihovo težo poruši.

Ob tem je opozorila na razliko med vodjo, ki zaposlenim naroči »Naredite!«, in tistim, ki jih povabi: »Dajmo skupaj narediti.« Slednji prevzame svoj del odgovornosti in se postavi ob bok ekipi, namesto da bi ji zgolj dajal navodila.

Irena Deželak

Najprej zaposleni, potem stranke

Izpostavila je tudi načelo, da »stranke niso na prvem mestu, zaposleni so«. Če podjetje poskrbi za svoje zaposlene, bodo ti lažje poskrbeli za stranke. Uspešni poslovni rezultati so tako posledica dobrih odnosov, ne zgolj učinkovitih procesov.

Mehke veščine, kot so komunikacija, motivacija in čustvena inteligenca, so zato pomembne na vseh ravneh vodenja. Po njenih besedah ljudje pogosto ne zapuščajo podjetij zaradi samega dela, temveč zaradi slabih odnosov z neposredno nadrejenimi.

Pomembni pa niso le formalni pogovori. Deželak je spomnila tudi na odmor za kavo kot eno najboljših motivacijskih sredstev, saj se prav ob neformalnem druženju razvijajo odnosi in porajajo nove ideje, ki jih ni mogoče načrtovati v preglednicah.

Vodenje je primerjala tudi z dirigiranjem orkestra. Vsako glasbilo je drugačno, naloga dirigenta pa ni, da igra namesto vseh, temveč da različne posameznike poveže v usklajeno celoto. Udeležence Fanfare je zato pozvala, naj si upajo opustiti ustaljene avtoritarne vzorce in začeti voditi drugače.

Hvala, ker berete Marketing magazin!

Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.

Registriraj se