Jan Jelčič: Hologrami postopoma postajajo del redne komunikacijske prakse

Holo Limited

Da hologramske rešitve pridobivajo veljavo tudi na področju inovacij, potrjujeta priznanji Štajerske gospodarske zbornice za najboljše inovacije podravske regije, ki ju je podjetje prejelo v letih 2025 in 2026. Letos so priznanje Prebojna invencija prejeli za projekt Hologramska interpretacija jaslic in božične zgodbe v Mozirskem gaju, pri katerem so tradicionalno božično zgodbo obiskovalcem predstavili s pomočjo hologramske tehnologije.

Ko smo se pogovarjali pred dobrim letom, so bili hologrami v Sloveniji še razmeroma nova komunikacijska rešitev. Kako se je trg od takrat razvil?

V zadnjem letu opažamo več zanimanja za hologramske rešitve. Če so podjetja še pred kratkim na holograme gledala predvsem kot na tehnološko novost, danes vse pogosteje razmišljajo o tem, kako jih vključiti v svojo komunikacijo, predstavitve in uporabniško izkušnjo. Povečalo se je tudi zanimanje javnih ustanov, muzejev in turističnih organizacij, ki iščejo sodobne načine predstavljanja kulturne dediščine in zgodb. Trg se razvija tako, da hologram postaja orodje za učinkovitejšo komunikacijo in ne več zgolj atrakcija.

Jan Jelčič

Koliko slovenska podjetja in organizatorji dogodkov danes dejansko uporabljajo holograme? Gre še vedno predvsem za posamezne projekte ali že za rednejšo prakso?

Hologrami se trenutno še vedno večinoma uporabljajo pri posameznih projektih, predvsem na sejmih, konferencah, predstavitvah izdelkov in večjih poslovnih dogodkih. Hkrati opažamo, da se podjetja po prvi pozitivni izkušnji pogosto odločijo za njihovo ponovno uporabo na naslednjih dogodkih. To kaže, da tehnologija postopoma prehaja iz faze preizkušanja v rednejšo uporabo.

Na katerih področjih trenutno zaznavate največ zanimanja – pri poslovnih dogodkih, sejmih, v trgovskih središčih, kulturi, turizmu ali drugje?

Holo Limited

Največ zanimanja prihaja s področja poslovnih dogodkov, sejmov in predstavitev novih izdelkov, kjer podjetja iščejo načine, kako se razlikovati od konkurence. Hkrati narašča zanimanje na področju kulture in turizma. Muzeji, občine in turistične destinacije prepoznavajo holograme kot sodoben način interpretacije kulturne dediščine in ustvarjanja doživetij za obiskovalce. Prav na tem področju vidimo enega največjih razvojnih potencialov v prihodnjih letih.

So hologrami še vedno predvsem sredstvo za ustvarjanje posebnih učinkov ali jih naročniki že razumejo kot samostojen komunikacijski medij?

»Vau učinek« je še vedno pomemben, saj hologram že po svoji naravi pritegne pogled. Vendar opažamo, da naročniki vse bolj razumejo, da je njegova največja vrednost v pripovedovanju zgodb. Če je vsebina kakovostno pripravljena, hologram postane komunikacijski medij, ki obiskovalca pritegne, zadrži njegovo pozornost in mu sporočilo predstavi na bolj zapomnljiv način kot klasične oblike predstavitve.

Holo Limited

Kaj lahko hologram dogodku ponudi v primerjavi z LED-zaslonom, klasično projekcijo ali drugimi digitalnimi rešitvami?

Največja razlika je v načinu, kako človek doživi vsebino. Hologram ustvarja občutek tridimenzionalnosti in lebdeče slike, kar pritegne pozornost obiskovalcev. Medtem ko smo LED-zaslonov in projekcij že vajeni, hologram vzbudi radovednost. To pomeni večjo opaznost, daljše zadržanje pozornosti obiskovalcev ter boljšo zapomnljivost predstavljenega sporočila ali izdelka.

Kaj je danes večji izziv: sama tehnologija ali priprava vsebine, ki hologram res smiselno izkoristi?

Danes tehnologija ni več največji izziv. Ključna ostaja vsebina. Še tako napreden hologram ne bo dosegel pravega učinka brez kakovostne kreativne zasnove, scenarija in 3D-animacije. Zato vedno poudarjamo, da hologram ni cilj, temveč medij, skozi katerega pripovedujemo zgodbo.

Kako vidite prihodnost hologramov v dogodkovni industriji in kaj bo moralo biti izpolnjeno, da bodo postali običajen del produkcije, ne le tehnološka zanimivost?

Prepričan sem, da bodo hologrami v prihodnjih letih postali ena od standardnih tehnologij na večjih dogodkih, podobno kot so danes LED-zasloni. K temu bodo prispevali razvoj umetne inteligence, 3D-produkcije in vse večja potreba podjetij po inovativnih oblikah komuniciranja. Ključno pa bo, da bodo naročniki tehnologijo razumeli kot del celotne zgodbe dogodka in ne zgolj kot vizualni dodatek. Ko bo hologram postal nosilec vsebine in ne le poseben učinek, bo njegova uporaba postala običajna.