Ko bo moč ljubezni premagala ljubezen do moči, bo svet spoznal mir.

Ideja Angele Nikolau in Ivana Kuznetsova, da se vzpneta na 443 metrov visok Empire State Building, je postala novica, ki je svojo razsežnost in globoko odobravanje sicer kaznivega dejanja, pridobila predvsem na družbenih omrežjih. Par je na vrhu konice stolpa izobesil črno zastavo z zapisom: When the power of love overcomes the love of power, the world will know peace. Gre za znamenito izjavo Jimija Hendrixa, ki pa jo je v nekoliko drugačni različici konec 19. stoletja povedal tudi britanski premier William Gladstone.

Instagram in TikTok so preplavili posnetki njunega dejanja, ki je bilo v komentarjih večkrat oklicano za »plemenit zločin« (tako imenovani good crime), saj sta se zoperstavila moči in pravilom avtoritete. Čeprav same prepovedi plezanja na stolp ne označujem za neracionalne, sta s svojim herojskim dejanjem, kot so ga nekateri označili v komentarjih, želela sporočiti, da še vedno živimo v družbi, kjer ljubezen do moči nadvlada ljubezen, ki jo ljudje čutimo drug do drugega. S svojo zaroko na vrhu sta svet pozvala, da je čas za preobrat, za nadvlado ljubezni nad željo po moči. Njun vzpon na vrh pa bi lahko označili za poskus prebujanja kritične zavesti.

Namesto da bi globoka misel, podprta z dejanjem, v naših mislih sprožala globoke razmisleke in vplivala na naša dejanja še nekaj dni, so jo družbena omrežja v obliki sporočil za promocijo svojih produktov v sekundi vzela za svojo. Naše For You strani so preplavile UI objave pajkic, piščančjih perutničk in trgovcev, ki na črni zastavi nad New Yorkom veselo naznanjajo popuste za svoje produkte. Izvorno sporočilo se je izgubilo, misel, ki opozarja na aktualne probleme družbe, pa se je s pomočjo umetne inteligence kar hitro pretvorila v trend. Sistem je nevarnost resnične misli nevtraliziral tako, da jo je zapakiral v promocijo. Številne znamke so tej ideji podlegle, vse v želji po izstopanju in dokazovanju ciljni publiki, da so v »stiku s trendi«.

Marsikatere blagovne znamke so s trend-hoppingom, ki ga v tem kontekstu vidim kot etično spornega, le potrdile že danes prevečkrat izrečeno »ljubezen do moči«.

S tem, ko so čustven dogodek izkoristile za lastno promocijo, so izvedle točno to, kar je brazilski filozof in pedagog Paulo Freire opisal v svojem delu Pedagogika zatiranih.  Predstavil je svoj pogled, ki pravi, da sistem radikalnih in osvobodilnih idej ne uniči z represijo, ampak da jih ukroti in prilagodi sebi.

Blagovne znamke so pristno pogumno dejanje prebujanja kritične zavesti v sekundi zmanjšale na raven potrošniškega produkta. Z izkoriščanjem citata in dogodka za lastno promocijo so v očeh ozaveščenega potrošnika mnoge utrdile dejstvo, da jih vodi lastna ljubezen do moči, predvsem moči na trgu, moči na družbenih omrežjih ter da se ne morejo upreti želji po čim večjem številu všečkov, ogledov, prepoznavnosti in dobička. Trend, ki se je razpasel v enem dnevu, dokazuje točno to, kar citat kritizira. Hkrati pa sporoča, da nismo nič bližje miru, kot smo bili, ko je citat nastal.

Kot uporabnica spletnih platform, scenaristka, strateginja, predstavnica generacije Z in kreativka to potezo znamk globoko obsojam. V času, ko bi morale blagovne znamke stremeti h družbeno odgovorni komunikaciji z jasnim namenom, smo bili v zadnjih dneh priča moralnemu oportunizmu. Marketingarji in kreativci smo tisti, ki bi morali postaviti kritično presojo, kdaj se nekaj lahko spremeni v trend in kdaj se v sporočilo ne posega.

Kreativci smo. Mi smo tisti, ki moramo imeti dobro nastavljen moralni kompas, da razumemo, da je včasih tišina nepojmljivo kreativnejša od oglasa.