Jasmin Alić: »LinkedIn ni prostor za ego-trip, temveč za resnične zgodbe«

Jasmin Alić: »LinkedIn ni prostor za ego-trip, temveč za resnične zgodbe«

V pogovoru z Jasminom Alićem o tem, kaj na LinkedInu zares deluje, zakaj je »neurejeno vmesno obdobje« pogosto ključ do uspeha in kako naj posamezniki in podjetja najdejo svoj avtentičen glas.

Z intervjujem bova morala kar pohiteti, ker imate še en pomemben rok. Kakšen rok imate danes ob 12.30?

Ob 12.30 moram napisati in objaviti svojo LinkedIn objavo.

Zakaj ravno ob 12.30?

Ker je to čas objavljanja, ki sem si ga skozi leta izbral zase. Ljudem vedno svetujem, naj si izberejo fiksen čas objavljanja.

Moje pravilo je zelo strogo: tudi če je 12.31, tisti dan objavo izpustim.

To je podobno kot televizijske novice ob 19. uri. Kaj naredi cela družina ob 18.58? Zbere se, sede na kavč in čaka, da se novice začnejo.

Prav ta občutek skupnosti, nujnosti in pričakovanja – »komaj čakam, da vidim, kaj bo povedal tokrat« – je tisto, kar želite zgraditi tudi okoli svoje blagovne znamke. In prav tako se dolgoročno ohranja dober angažma.

Pogosto poudarjate, da LinkedIn ni prostor za ego-trip. Kje danes vidite največjo razliko med profili, ki gradijo posel, in tistimi, ki zgolj zbirajo všečke?

Največja razlika med osebnimi blagovnimi znamkami, ki na LinkedInu dejansko gradijo resen posel, in tistimi, ki tega ne počnejo, je v deljenju resnično doživetih izkušenj.

Večina ljudi deli predvsem nasvete in trike, a v tem je tudi past. Če delite samo nasvete in trike, se hitro pojavi vprašanje: kaj vas pravzaprav dela drugačne? Zakaj bi vam zaupal bolj kot nekomu drugemu, če lahko enake nasvete dobim tudi pri naslednji osebi?

Kaj je torej tisto, zaradi česar je vaš nasvet edinstven? Odgovor je preprost: osebna izkušnja.

V teoriji se to sliši enostavno, v praksi pa je precej težje, saj ima veliko ljudi občutek, da jih deljenje trenutkov iz vsakdana, vpogleda v zakulisje, neuspehov ali pa tistega »neurejenega vmesnega obdobja« gradnje posla naredi manj profesionalne.

V resnici pa ne bi moglo biti dlje od resnice. Vsi moji podatki ter rezultati mojih strank in udeležencev mojih programov kažejo, da prodaja prav vpogled v realnost gradnje posla, ne pa zgolj v njegov uspeh.

Prav to »neurejeno vmesno obdobje« je torej natanko tisto, kjer želite biti. Ljudi želite povabiti na svojo pot, ne pa jim o njej pripovedovati šele takrat, ko je že zaključena.

In prav tu veliko ustanoviteljev naredi napako. Družbena omrežja obravnavajo kot razstavo vrhuncev, namesto kot sprotno dokumentiranje resnične poti gradnje podjetja.

To je tudi bistvena razlika med osebnimi blagovnimi znamkami, ki LinkedIn uporabljajo učinkovito, in tistimi, ki ga po domače povedano uporabljajo zgolj za ego-trip.

Algoritmi se nenehno spreminjajo, vi pa pogosto poudarjate psihologijo kot konstanto. Kaj na LinkedInu deluje ne glede na vse spremembe platforme?

Ljudem vedno svetujem, naj nehajo obsesivno spremljati algoritem, najnovejše trende ali zadnja poročila o podatkih. Človeška psihologija in vedenje se nista bistveno spremenila že stoletja, medtem ko se algoritmi spreminjajo skoraj vsak dan.

Ko torej pogledamo, kaj nas žene, kako razmišljamo in kaj pritegne našo pozornost, dobimo pravi fokus.

Vemo, denimo, da človek izgubi pozornost, če nekdo predolgo govori in predolgo potrebuje, da pride do odgovora. Takrat izgubi fokus in ga sogovornik ne zanima več.

Pravzaprav je tudi odgovor, ki ga dajem zdaj, dober primer tega: predolgo traja, da pride do bistva. S tem na neki način že ponazarjam lasten primer.

Boljša različica tega odgovora bi bila zelo preprosta: hitreje pridite do bistva.

V družbenih omrežjih danes ne tekmujete več le s konkurenti za pozornost, ampak z vsako posamezno blagovno znamko, ki obstaja. Prej ko pridete do vrednosti, bolj dragoceni boste za občinstvo.

Veliko ljudi še vedno piše »za vse«. Pogosto je prisoten občutek, »da nekaj objavijo zgolj zato, da bi pač nekaj objavili«. Kako lahko podjetja ali posamezniki najdejo glas, ki zares nagovori pravo občinstvo?

Dal vam bom nekoliko nekonvencionalen nasvet. Vem pa, da deluje, ker je deloval pri milijonih ljudi, ki so spremljali moje vsebine.

Imam tehniko pisanja, ki jo imenujem »Dear Son« oziroma »Dragi sin«.

Vsakič, ko začnem pisati karkoli – LinkedIn objavo, e-pošto, scenarij za video ali pristajalno stran – začnem z besedama »Dragi sin« in nato napišem besedilo. Na koncu dodam še »Z ljubeznijo, oče«.

Ko besedilo dokončam in uredim, ta dva dela preprosto izbrišem.

A med samim procesom se zgodi nekaj pomembnega: zavzamete glas, ki je zelo natančen, zelo jasen, zelo skrben in zelo radodaren. In vse to so človeške lastnosti, ne pa lastnosti podjetij.

Prav tu podjetja pogosto delajo napako pri pisanju za družbena omrežja. Tako zelo si želijo zveneti avtoritativno in »poslovno«, da pozabijo na človeško plat komunikacije.

Pisanje bi moralo biti vedno človeško. In tudi delo v poslovnem svetu bi moralo biti vedno človeško.

Zato ljudem pogosto rečem, da so vse kratice, ki jih uporabljamo – B2B, B2C, B2G in podobne – v resnici nepomembne. Na koncu obstaja le ena prava niša: H2H, torej human to human.

Če bi morali nekomu, ki danes začenja graditi svojo osebno blagovno znamko na LinkedInu, dati le en nasvet – kaj bi to bilo?

Če nekdo prav zdaj začenja graditi svojo prisotnost na LinkedInu, bi mu svetoval troje.

Prvič: uredite svoj profil tako, da ljudem ponudi konkreten naslednji korak. Lahko gre za prijavo na e-novice, prenos vsebine, ki ste jo pripravili, rezervacijo klica ali nakup vaše storitve – ni pomembno kaj, pomembno pa je, da profil vsebuje jasno akcijo.

Veliko ljudi poskrbi, da profil vizualno lepo izgleda, ne ponudijo pa jasnega naslednjega koraka. Zato je prvi korak jasen: profil mora voditi v akcijo.

Drugič: več časa namenite vključevanju v pogovore kot pa govorjenju ljudem. Oziroma še natančneje: več časa namenite temu, da govorite z ljudmi, ne pa ljudem.

To pomeni, da je objavljanje dovolj tri- do petkrat na teden, komentiranje pa bi moralo biti del vsakdana, večkrat na dan. To je lažje, hitrejše in tudi precej manj stresno.

Veliko ljudi pozabi, da so tudi komentarji vsebina. Vsak komentar, ki ga napišete, se v feedu pojavi na skoraj enak način kot objava: ljudje še vedno vidijo vaš obraz, vaše ime in vaše besede.

Edino vprašanje je, kako pogosto vas vidijo v feedu in kako pogosto delite nekaj vrednega.

Večina ljudi samo čaka na vašo naslednjo objavo. Ne čakajte na naslednjo objavo. Ostanite prisotni v feedu tudi skozi komentarje.

In tretjič: zabavajte se. Prepogosto se ujamemo v taktike algoritma in razmišljanje, ali je nekaj dovolj dobro ali ne. A če vas osrečuje, da nekaj delite, če ste ponosni na fotografijo ali na mejnik, pa naj bo še tako majhen, to delite s svetom.

Zapomnite si: ni naloga drugih, da promovirajo vaš posel namesto vas.

Jasmin Alić je eden vidnejših strokovnjakov za gradnjo osebne blagovne znamke na LinkedInu v regiji, znan po svojem neposrednem in praktičnem pristopu k ustvarjanju vsebin. S svojimi objavami, izobraževanji in svetovanjem pomaga posameznikom in podjetjem razumeti, kako družbena omrežja uporabiti kot orodje za dolgoročno rast, ne zgolj kot platformo za vidnost. Na dan objave intervjuja smo se z njim pogovarjali na Dnevu_d, dnevu družbenih omrežih in vplivnostnega marketinga v ljubljanski Odiseji. 

V ospredje postavlja predvsem avtentičnost, psihologijo občinstva in pomen doslednosti, pri čemer pogosto poudarja, da uspeh na LinkedInu ni rezultat enkratnih viralnih objav, temveč premišljene in iskrene komunikacije skozi čas.

Hvala, ker berete Marketing magazin!

Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.

Registriraj se