Kako namerno razmišljati izven ustaljenih poti

»V zelo tekmovalnem svetu postaja kreativnost vse pomembnejša. Potrebujemo jo, da oblikujemo in predstavimo nove izdelke in storitve, da najdemo nove kanale in oblike trženja. Kreativnost potrebujemo, da rešimo probleme. Kreativnost potrebujemo, da izboljšamo in poenostavimo postopke. Kreativnost potrebujemo, da rešimo spore,« v nagovoru k novi slovenski izdaji knjige Lateralno razmišljanje zapiše dr. Edward de Bono, vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega razmišljanja. Ob tej priložnosti smo mag. Nastjo Mulej, edino licencirano trenerko de Bonovih metod razmišljanja v Sloveniji, ki je poskrbela za posodobljeni prevod knjige, povprašali tudi o tem, zakaj se v sodobnem svetu vse pogosteje pojavlja potreba po drugačnem načinu razmišljanja.

Zakaj ste se odločili, da prav na svetovni dan kreativnosti in inovativnosti izdate posodobljeni prevod de Bonove knjige Lateralno razmišljanje?

Ponatis je bil že dolgo potreben, saj je bila knjiga razprodana in iskana že vrsto let, današnji nestabilni, t. i. VUCA časi pa od ljudi zahtevajo vedno večjo prožnost, iznajdljivost in kreativnost. Vmes pa sem s pomočjo množice udeležencev svojih delavnic seveda tudi pridobivala izkušnje, kako Slovencem čim bolje približati vsebine namernega snovanja in generiranja idej.

Zakaj prav na svetovni dan kreativnosti in inovativnosti, 21. aprila? Ker smo v času svetovnega tedna kreativnosti in inovativnosti, ki ga zastopamo v Sloveniji, izvedli sedmo konferenco o kreativnosti, letos pod naslovom »Srečni v službi«. Ta projekt 12-ih aktualnih, strokovnih predavanj, ki jih lahko vsa pogledate na YouTubu, je bilo lepo kot jagoda na torti zaključiti ravno z verjetno najbolj prelomnim delom o kreativnem razmišljanju in inovativnem delovanju. Ker če kdaj, zdaj resnično potrebujemo zares učinkovite in delujoče tehnike za namerno ideacijo!

Seveda ideja ni vse. Ideja je samo seme. Človek potrebuje 3000 idej, da eno razvije do inovacije. Po podatkih dr. Boruta Likarja se samo eden od stotih patentov v ZDA razvije do inovacije, samo eden od petindvajsetih tekočih projektov, samo ena od štirih novosti, ki so že na trgu … A brez ideje ni ničesar. Zato mora kreativnosti nujno slediti podjetno, inovativno (so)delovanje, da trgu ponudimo nekaj edinstvenega. V Sloveniji ne moremo konkurirati s cenami, lahko samo z edinstvenostjo …

Zakaj se je sicer pojavila potreba po posodobitvi prevoda? Morda lahko navedete kakšen primer termina, ki je v letih od prvega prevoda postal zastarel in je potreboval nov prevod?

Insight je bila beseda, ki je leta 2006, ko je knjiga prvič izšla, nismo dobro razumeli. Danes je samoumevna in govorimo o uvidu ali vpogledu.

Movement je del orodja Provocation and Movement: provociranje in premikanje, ki pa sem ga prej prevajala kot ukrepanje. Šele po dovolj treningih provokacije in odskočne deske smo razumeli, da je poanta v tem, da ustvarjamo zavestne provokacije (»PO«) – s pomočjo orodij obrat, pobeg, pobožna želja, pretiravanje –, da se potem lahko premaknemo naprej, k novi, a praktični ideji.

Innovation je inventivnost, ne inoviranje. Pot ideje je namreč naslednja: najprej je misel, ki je še ni bilo. Ko jo zapišemo ali povemo, postane sugestija. Ko jo začnemo razvijati, postane potencialna invencija (prototip). Ko jo dovršimo, postane invencija (izum). Ko jo damo poskusno na trg, postane potencialna inovacija. Ko začne vračati investicijo, je inovacija.

Design thinking je de Bonova besedna zveza še iz leta 1967, ko je izšla prva knjiga o lateralnem razmišljanju. Ko reče, da potrebujemo design and creative thinking, ne govori (samo) o oblikovanju, ampak pravzaprav o snovanju (načrtovanju, zamišljanju).

In če nam je bilo pri prvi izdaji še malce nerodno govoriti o trenerjih kreativnosti in smo pogosteje uporabljali tršo besedo »učitelji«, se je zdaj predstava, da se kreativnost in druge mehke veščine trenira – uči in redno uri – dovolj dobro prijela, da ne zveni več čudno ali neobičajno.

Komu bo po vašem mnenju knjiga najbolj koristila in komu jo je dr. Edward de Bono sprva tudi namenil?

Knjiga je pravzaprav učbenik. Idealno bi bilo, če bi jo posvojili učitelji in profesorji, tako da bi mladina že prvi delovni dan v službi znala samodejno prožno (so)delovati in si množično (divergentno) izmišljati nove zamisli. Ker je to kljub mojemu devetletnemu delu z učitelji še bolj utopija, jo bodo seveda vzeli v roke (tudi) tisti odrasli, katerih služba ni rutinska. Vsi, ki delujejo na projektni način, bi jo potrebovali, kajti projekt je po definiciji nekaj edinstvenega – torej zahteva kreativnost. Pri bolj klasičnem razumevanju pa jo bodo potrebovali vsi, ki imajo titulo »promotorja inovativnosti« v velikih organizacijah, »razvojniki« oz. zaposleni v oddelkih za razvoj in raziskave, podjetniki, ki želijo razviti (še več) notranje podjetnosti in proaktivnosti pri sebi in sodelavcih, vodje, ki želijo razvijati svoje zaposlene oz. vsi tisti, ki se radi igrajo s svojimi možgani, navdušeni nad tem, da znajo zavestno roditi množico svežih idej.

Zakaj se v sodobnem svetu pojavlja potreba po drugačnem načinu razmišljanja? Kaj bo človeštvo pridobilo, če bo razmišljalo »lateralno«?

Milijon let je človek živel v plemenski skupnosti. Stvari so bile stabilne iz roda v rod, sprememb je bilo malo: odkritje namerne, koristne uporabe ognja, razvoj prvih orodij in orožij, uporaba kolesa. Spremembe so nastale po naključju ali napaki. Ko je pred 10.000 leti pšenica malo po malo začela  »udomačevati« človeka, kot bi rekel Yuval Noah Harari, se je ustalil in – čeprav si tega ni predstavljal – življenje je postajalo vse bolj zapleteno. A spremembe so bile še vedno redke. Stari Egipčani – 3000 let, antična doba – 1300 let, zgodnji, visoki in pozni srednji vek – 1000 let, renesansa – 300 let, novi vek – 200 let itd. Do leta 1990 je samo en odstotek člankov v znanstvenih revijah o psihologiji pokrival tematiko kreativnosti.

Kar hočem povedati, je, da tempo sprememb eksponentno narašča s širjenjem pravic ljudi in dostopnosti do znanja. Veliki guru menedžmenta sprememb Peter Drucker je rekel, da so bili njegovi predniki tiskarji v Amsterdamu od leta 1510 do leta 1750 in v tem času se jim ni bilo potrebno naučiti ničesar novega. Ni ga tiskarja danes, ki se ne bi moral vsakih nekaj let, mesecev, tednov, zdaj že skoraj dni … naučiti nečesa novega. Podatek, ki ga delim na svojih delavnicah, je, da je telefon potreboval 75 let, da je pridobil 50 milijonov uporabnikov, radio za isto število ljudi 38 let, televizija 13 let, internet 4 leta, Facebook 3,5 leta, Pokemon Go je potreboval samo še 19 dni!

Naraščajoči tempo sprememb od nas torej zahteva, da delujemo v nasprotju s svojim naravnim delovanjem možganov. Možgani imajo radi stabilnost. Kot reče de Bono: »Možgani so briljantno nekreativen organ.« Možgani so organ, ki se sam organizira in vsako informacijo vloži v že ustaljen vzorec. Toda več o tem v knjigi.

In tako ni druge poti, kot da se naučimo zavestno in namerno presekati te vzorce in poiskati nove, drugačne, morda tudi boljše načine. Samo prigovarjati, sebi in drugim, »bodi kreativen, spomni se česa« je neučinkovito, celo kontraproduktivno – če sebe ali drugih ne naučimo tudi, kako pridemo do tega.

In to je knjiga, ki nas nauči namerno razmišljati izven ustaljenih poti – hoje po stranskih, lateralnih, potkah, ki si jih sami ustvarjamo.

Daniel Kahneman v svoji knjigi Razmišljanje, hitro in počasno govori o sistemu 1 – avtomatično, hitro, intuitivno, čustveno »razmišljanje« (v narekovajih, ker to ni razmišljanje, temveč nepremišljeno odzivanje) – in sistemu 2, s čimer označuje premišljene kognitivne procese. In namen učenja in redne vaje lateralnega razmišljanja je, da nam metodologija in tehnike oz. orodja za namerno razmišljanje zunaj ustaljenih okvirov, out of the box, pridejo v kri tako dobro, da jih lahko uporabimo, kadar koli želimo in potrebujemo.

Knjigo Lateralno razmišljanje dr. Edwarda de Bona je Nastja Mulej prvič prevedla leta 2006, aprila letos pa je izdala njen posodobljeni prevod.