Strateški svet za gospodarstvo brez predstavnikov komunikacijske in medijske industrije

Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi in imenovanju članov strateškega sveta za gospodarstvo, ki bo deloval kot posvetovalni organ pri oblikovanju gospodarskih politik. Njegov namen je vladi zagotavljati neodvisne strokovne predloge, analize in priporočila za izboljšanje konkurenčnosti, produktivnosti, investicijskega okolja in trajnostnega gospodarskega razvoja, poroča Forbes Slovenija.

V strateškem svetu so med drugim Marko Lotrič, ki bo svet tudi vodil, Igor Akrapovič, Dušan Olaj, Jernej Bortolato, Damir Jelenko, dr. Marko Bitenc, Blaž Brodnjak, dr. Leon Cizelj, Blaž Cvar, mag. Matjaž Čemažar, Ana Čermelj, dr. Polona Domadenik Muren, Marko Drobnič, Izidor Krivec, dr. Jure Knez, mag. Mariča Lah, dr. Matej Lahovnik, Medeja Lončar, Gregor Makuc, mag. Aleksander Mervar, dr. Mark Pleško, dr. Jože Podgoršek, Igor Pristavec, mag. Ivan Simič, Sabina Sobočan, Tibor Šimonka, Jernej Tovšak, Jernej Zupančič in Aleš Živkovič.

Ob pregledu sestave sveta je opazno, da v njem ni predstavnikov komunikacijske industrije, medijev, oglaševanja, kreativnih industrij, digitalnega gospodarstva ali strokovnjakov s področja umetne inteligence. To je še posebej pomenljivo v času, ko so digitalna preobrazba, podatki, umetna inteligenca, zaupanje javnosti in strateško komuniciranje med ključnimi vprašanji konkurenčnosti gospodarstva.

Slovenija na področju digitalizacije in uvajanja umetne inteligence že dlje časa zaostaja za najrazvitejšimi državami, zato se sprašujemo, ali ne bi bilo smiselno, da bi bili v razprave o prihodnosti gospodarstva vključeni tudi predstavniki panog, ki se vsakodnevno ukvarjajo z vedenjem potrošnikov, digitalnimi poslovnimi modeli, upravljanjem blagovnih znamk, zaupanjem, medijskimi ekosistemi in komunikacijskimi učinki novih tehnologij.

Komunikacijska in medijska industrija namreč nista le podporni dejavnosti gospodarstva, temveč pomemben del njegove konkurenčnosti. Blagovne znamke, ugled podjetij, zaupanje v institucije, učinkovit nastop na domačih in tujih trgih ter razumevanje javnosti so področja, na katerih ima komunikacijska stroka veliko znanja in izkušenj. Prav zato bi lahko k strateškim gospodarskim razmislekom prispevala več, kot ji javne politike pogosto priznavajo.

Strateški svet za gospodarstvo naj bi vladi pomagal pri dolgoročnem oblikovanju gospodarskih politik. Če želi biti njegov pogled res celovit, bi moral zajeti tudi panoge, ki danes pomembno oblikujejo poslovno okolje: od medijev in oglaševanja do digitalnih storitev, kreativnih industrij in umetne inteligence.