Največji izziv blagovne znamke se začne po nakupu. Kaj se zgodi, ko izdelek postane del uporabnikovega vsakdana – in kako pri tem pomaga vedenjska psihologija?
Marketing se že leta osredotoča na isto vprašanje – kako pridobiti pozornost. Gradimo kampanje, ustvarjamo vsebine, optimiziramo oglase in merimo dosege. Toda v svetu, kjer je pozornost postala najdražja valuta, se vse pogosteje odpira drugo vprašanje:
Kaj se zgodi po nakupu?
Koliko izdelkov kupimo z navdušenjem, nato pa jih odložimo na polico, v predal ali preprosto pozabimo nanje? Koliko blagovnih znamk izgubi stik z uporabnikom v trenutku, ko je transakcija zaključena? Pri Skazi so si zastavili drugačen izziv. Ne kako ustvariti še en izdelek, ampak kako ustvariti izdelek, ki ostane prisoten tudi potem, ko navdušenje ob nakupu mine. »Pri tem nas je pritegnilo področje vedenjske psihologije. Psihologi že desetletja raziskujejo pojav, ki ga poznamo pod imenom priming. Gre za vpliv dražljajev iz okolja na naše razmišljanje, občutke in vedenje. Simboli, besede, barve in predmeti, ki jih srečujemo vsak dan, vplivajo na nas veliko prej, preden se tega zavemo. Ne odločamo se samo na podlagi logike. Odločamo se tudi na podlagi okolja, ki nas obdaja. Kar pogosto videvamo, postopoma postane del našega notranjega dialoga. Ta ugotovitev je danes morda pomembnejša kot kadarkoli prej,« pravijo.
Živimo v času izjemne učinkovitosti. Z umetno inteligenco ustvarjamo hitreje kot kadarkoli prej, avtomatiziramo procese in dosegamo rezultate v rekordnem času. Toda ob tem v Skazi opažajo zanimiv paradoks. Rezultate dosegamo hitreje, občutek osebnega zadovoljstva in povezanosti z lastnim delom pa je pogosto težje doseči.
Foto: Skaza
»Informacij je več. Odločitev je več. Dražljajev je več. Občutka, da zares vodimo svoj dan, pa je vse manj. Ne iščemo več samo produktivnosti. Iščemo fokus. Mir. Zadovoljstvo. Občutek, da vodimo svoj dan, namesto da dan vodi nas. Prav tu se je začela zgodba kolekcije 7 ČAKER,« povejo.
Kot pravi Tina Grošelj Dobrijević, vodja službe za odnose z javnostmi in marketing, jih pri razvoju kolekcije 7 ČAKER ni zanimalo, kako ustvariti še en izdelek. »Zanimalo nas je, kako ustvariti predmet, ki človeka večkrat na dan spomni na to, kdo želi biti,« pove.
Vprašali so se, kateri predmet ljudje uporabljamo vsak dan. Brez dodatnega napora. Brez navodil. Brez novih obveznosti. Odgovor je bil presenetljivo preprost. Kozarec. Predmet, ki ga primemo v roke večkrat dnevno. Pri vodi. Kavi. Čaju. Na delovni mizi. Doma. V pisarni.
Iz tega razmisleka je nastala kolekcija sedmih kozarcev, kjer vsak simbol predstavlja eno od notranjih naravnanosti, ki jih sodoben človek pogosto išče: stabilnost, ustvarjalnost, samozavest, odprtost, jasno komunikacijo, fokus in notranji mir.
Vsak simbol deluje kot vizualno sidro. Nevsiljiv opomnik. Majhen signal v dnevu, ki uporabnika spomni na občutek, ki ga želi okrepiti. Kolekcijo 7 ČAKER zato razumejo kot stik med vedenjsko psihologijo in vsakodnevno navado. Kot dokaz, da največjih sprememb pogosto ne ustvarijo velike odločitve, temveč drobne stvari, ki jih srečujemo znova in znova.
To potrjuje tudi zgodba Sare, podjetnice, ki je postala obraz kampanje. Njena sprememba se ni začela z novo metodo produktivnosti, novo aplikacijo ali novo rutino. Začela se je z zavedanjem, da jo okolje oblikuje bolj, kot si je predstavljala. In da lahko majhen signal, ki ga sreča večkrat na dan, postane močnejši od še ene aplikacije, še enega sistema ali še enega seznama opravil.
V Skazi verjamejo, da prihodnost izdelkov ni zgolj v funkcionalnosti ali oblikovanju. Pri razvoju si vse pogosteje zastavljajo vprašanje, kako bo izdelek služil človeku tudi dolgoročno. Ne le ob nakupu, temveč skozi uporabo.
»Prav v tem vidimo razliko med izdelkom, ki ga kupimo, in izdelkom, ki ostane del našega življenja. Zato sama največkrat posežem po kozarcu s sporočilom 'Zaupam vase in svojo notranjo moč'. Ne zaradi simbola samega, ampak zaradi opomnika, ki ga nosi,« pove Tina Grošelj Dobrijević.
V času, ko se blagovne znamke borijo za pozornost ljudi, se vse prepogosto dogaja nekaj drugega – da ljudje izgubljamo pozornost do sebe. Morda zato danes ne potrebujemo še več informacij, še več dražljajev ali še več stvari. Potrebujemo več trenutkov, ki nas vrnejo nazaj k temu, kdo smo, kaj čutimo in kako želimo živeti svoj dan. Kolekcija 7 ČAKER je nastala kot opomnik prav na to. Da je med vsemi stvarmi, ki jim vsak dan namenjamo svojo pozornost, predvsem sebi vredno nameniti vsaj del nje.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Kaja Elsner se po devetih letih poslavlja od agencije SHIFT, kjer je svojo kariero začela kot mlajša tekstopiska in napredovala do kreativne direktorice.
Evropska komisija je v času vročinskega vala, s katerim smo se soočali pretekle dni, objavila digitalno kampanjo, s katero na izviren način opozarja na pomen zaščite pred visokimi temperaturami.
McDonald's Slovenija je z novo kampanjo, ki so jo zasnovali v agenciji Futura DDB, izhajal iz preprostega vpogleda: ko lačni ljudje iščejo svoj najljubši izdelek, se pogosto zatipkajo.
Napoved, da naj bi Luka Dončić avgusta v Sloveniji gostil ekipo Los Angeles Lakers, je sprožila duhovito izmenjavo med slovenskimi turističnimi profili.
Tomato Košir ob burnih odzivih na Coca-Colino tipografijo opozarja na vpliv družbenih omrežij in mnenjskih voditeljev, novo črkovno družino pa vidi kot uporabno orodje za usklajen nastop znamke.
Naša sogovornika sta tokrat Jaka Jauh, direktor službe za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav, in Miha Bevc, kreativni direktor in partner v agenciji Herman & partnerji.
Poletna komunikacija je pogosto prepoznavna že na prvi pogled: modro nebo, peščena plaža, hladna pijača in brezskrbno nasmejani ljudje. Toda dobra poletna kampanja ne potrebuje nujno še ene palme.
Kaja Elsner se po devetih letih poslavlja od agencije SHIFT, kjer je svojo kariero začela kot mlajša tekstopiska in napredovala do kreativne direktorice.
Coca-Cola je prejšnji mesec predstavila osveženo globalno vizualno identiteto, Pepsi pa se je na potezo svojega največjega tekmeca odzval s parodijo lastne prenove.
Na letošnjem festivalu SOF smo doživeli zgodovinsko nizko število prijav v kategoriji oblikovanje. Če je bilo še leta 2020 prijav okoli dvajset, smo letos pristali na štirih.
Na Instagramu je v zadnjih dneh zaokrožil preprost format, s katerim so blagovne znamke preverjale, kako dobro njihovi sledilci poznajo njihove prepoznavne barve.
Dr. Dejan Verčič v kolumni za Večer predstavlja pojem tokenskega kapitala – znanja organizacije, ki ni le shranjeno, temveč ga zna uporabljati tudi umetna inteligenca.
Vloge kave na delovnem mestu ne gre podcenjevati. Poleg tega, da je za marsikaterega korporativnega bojevnika nujna za preživetje in funkcioniranje na tržni fronti.
»Kar je novo, ni konflikt, saj so razpoke med kastami tu že od nekdaj. Novo je, da se tla pod vsakim od nas premikajo v smer, ki je nismo naročili,« piše MM-ov kolumnist Vasja Grabner.
Napoved, da naj bi Luka Dončić avgusta v Sloveniji gostil ekipo Los Angeles Lakers, je sprožila duhovito izmenjavo med slovenskimi turističnimi profili.
Tomato Košir ob burnih odzivih na Coca-Colino tipografijo opozarja na vpliv družbenih omrežij in mnenjskih voditeljev, novo črkovno družino pa vidi kot uporabno orodje za usklajen nastop znamke.
Naša sogovornika sta tokrat Jaka Jauh, direktor službe za trženjsko komuniciranje v Zavarovalnici Triglav, in Miha Bevc, kreativni direktor in partner v agenciji Herman & partnerji.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.