Slovenci pričakujejo slabši trg dela, a se za svojo zaposlitev ne bojijo

Pogled na prihodnost trga dela je letos precej bolj črnogled kot pred letom dni. Delež vprašanih, ki pričakujejo povečanje števila brezposelnih v prihodnjih 12 mesecih, je s 45 odstotkov lani narasel na 57 odstotkov in prvič presegel polovico vprašanih.

Povsem drugače ocenjujejo varnost lastne zaposlitve. Kar 82 odstotkov zaposlenih jo ocenjuje kot zelo ali relativno varno – 32 odstotkov kot zelo varno in 50 odstotkov kot relativno varno.

»Gre za zanimiv razkorak. Ljudje zaznavajo več negotovosti na trgu dela, vendar se v svoji trenutni zaposlitvi večinoma še vedno počutijo varne. To jim omogoča, da pri izbiri naslednjega delodajalca ostajajo zahtevni,« pravi Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.com.

Delovno okolje na prvem mestu

Pri izbiri nove zaposlitve je za 69 odstotkov vprašanih najpomembnejše pozitivno delovno okolje. Sledita bližina delovnega mesta z 58 odstotki in možnost zaposlitve za nedoločen čas s 57 odstotki.

Pomembni so tudi fleksibilen delovni čas (44 odstotkov), ravnovesje med delom in zasebnim življenjem (42 odstotkov), sistem nagrajevanja (40 odstotkov) in možnost dela od doma (38 odstotkov).

»Pričakovanja zaposlenih se spreminjajo. Ljudje si želijo stabilnosti, vendar ne za vsako ceno. Vse pomembneje je, da lahko delo uskladijo s svojim načinom življenja in da jim služba ne narekuje celotnega vsakdana,« pojasnjuje Šobarjeva.

Preobremenjenost vse pomembnejši razlog za odhod

Boljši delovni pogoji ostajajo glavni razlog za iskanje nove zaposlitve; kot glavni razlog jih navaja 42 odstotkov tistih, ki iščejo drugo službo. Boljše odnose oziroma delovno okolje izpostavlja 13 odstotkov.

Na pomenu pridobivata tudi preobremenjenost in splošno nezadovoljstvo z delom oziroma načinom dela. Preobremenjenost kot glavni razlog za iskanje druge zaposlitve navaja deset odstotkov vprašanih, splošno nezadovoljstvo pa devet odstotkov. Oba razloga sta v primerjavi z lanskim letom pridobila na pomenu.

Med zaposlenimi, ki nove službe še ne iščejo aktivno, vendar o menjavi že razmišljajo, raziskava med sekundarnimi razlogi posebej izpostavlja stres in preobremenjenost.

Ko se odločijo za menjavo, ne želijo čakati

Kar 61 odstotkov tistih, ki želijo zamenjati službo, bi to storilo takoj oziroma v prihodnjih nekaj mesecih. Med njimi bi jih 37 odstotkov službo zamenjalo takoj oziroma čim prej, 24 odstotkov pa v nekaj mesecih.

Valicon pri tem ugotavlja izrazito povečanje občutka nujnosti pri menjavi zaposlitve v primerjavi s prejšnjimi leti.

»Ko zaposleni pride do točke, ko se odloči za menjavo, je časa za ukrepanje bistveno manj. Zadrževanje zaposlenih se zato začne veliko prej – pri delovnih pogojih, odnosih, obremenitvah in fleksibilnosti,« poudarja Šobarjeva.

Iskanje nove službe postaja manj diskretno

Delež aktivnih iskalcev zaposlitve se je s 30 odstotkov lani znižal na 25 odstotkov zaposlenih, vendar je med njimi več takšnih, ki svojih namer ne skrivajo.

Osem odstotkov vprašanih odkrito išče novo službo in to jasno sporoča tudi drugim, kar je najvišji delež v dosedanjih meritvah.

Pri iskanju nove zaposlitve znova pridobivajo pomen tudi osebne povezave. Poznanstva, prijatelje in sorodnike bi kot vir informacij uporabilo 73 odstotkov vprašanih, šest odstotnih točk več kot lani.

Raziskavo je za MojeDelo.com aprila 2026 izvedel Valicon med 634 prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 65 let.