In memoriam: Moj Miro

V bistvu sem ugotovil, da ne zmorem racionalno pisati o nekom, ki je name imel takšen vpliv, kot ga je imel on. Posebej, ker se zaradi najine bližine zdi večina stvari samoumevnih. In zato ne morem, ali pa tudi nočem biti neoseben. O mnogih njegovih profesionalnih dosežkih in uspehih bodo zagotovo bolj natančno in podrobno govorili drugi.

Miru je kot zadnjemu otroku iz velike družine pri njegovih petih letih umrla mama. Njegova starejša sestra, moja mama, jo je nadomestila in tako je postal del naše družine. Zame je bil vedno kot moj starejši brat. Moj vzor in skoraj nekaj blizu božanstva.

Naučil me je veslat na Dravi. Iz Amerike mi je prinesel moje prve leviske 501, ki so kasneje dobesedno razpadle na meni. Naučil me je udariti perfekten top spin pri ping pongu, s katerim sem še leta po tem »raztural« med sošolci. In predvsem me je naučil smučat po globokem snegu. V globokem južnem snegu med Pohorskimi gozdovi. Težka izkušnja. Ampak nepozabna.

Njegove besede so bile: »Nima smisla smučat, če ne znaš smučat po globokem snegu.«

V prenesenem pomenu pa je to zame pomenilo: »Zakaj bi se ukvarjal s stvarmi, ki jih lahko naredi vsak.«

Pri njem je vse imelo pomen in vedno si imel občutek, da za tem pomenom obstaja nek sistem, ki ga je že zdavnaj domislil. Tudi takrat, ko sem sumil, da si je to izmislil v tistem trenutku.

Aja, pa takrat, ko me je peljal v prvi Studio Marketing na Plečnikovem trgu, ko se je 13-letni jaz »odločil«, da ga v življenju zanima samo to, kar delajo ti ljudje ...

Vem, da je ta izkušnja skupna mnogim, ki so ga poznali, ampak ne poznam nikogar, razen njega, ki bi mi s takšno prepričljivostjo in entuziazmom povedal, da lahko dosežem popolnoma vse. In v isti sapi je tudi povedal, kaj je za to potrebno narediti. Vse.

Spomnim se njegove reakcije, ko sva razvijala nek projekt in sem nespametno rekel, da se mi rešitev zdi »dovolj dobra«. To je bila zanj, mislim da, najhujša žaljivka. Spomnim se, da mi je odgovoril nekaj v njegovem stilu: »Tudi tebi želim dovolj dobro življenje ...« in mirno pogledal v svoje zapiske.

Res me je bilo sram. Površnosti.

In še danes pri ekipah, ki jih vodim najbolj spoštujem predanost in preziram površnost.

Sanjska slika, ki si jo bom vedno predstavljal, ko bom pomislil na Mirota, je, kako s predrznim nasmehom vijuga po do pasu visokem pršiču, na temnih očalih se mu lesketajo kristali snega. V ozadju je temno modro nebo.

In če bodo sanje popolne, bom dva zavoja za njim tudi jaz.

Peter Bratuša je režiser in scenarist, ki je režiral številne filme, med drugim mladinske uspešnice Gajin svet 1, 2 in 3, dramo Prebujenja in nanizanko Življenja Tomaža Kajzerja. V okviru produkcijska hiša Felina je ustvaril tudi kuharske oddaje Desetka, Ljubezen skozi želodec, Zabeljeno po ameriško, Ana kuha, Polona ga žge ter Žar legende. Skupaj z Mirom Klinetom je bil v devetdesetih tudi solastnik agencije Kline & Kline.