V svetu oglaševanja se te dni najbolj govori o Applovem oglasu za iPad Pro, ki je mnoge močno razburil. Pritožujejo se namreč, da je v oglasu prikazano, kako naj bi iPad uničil vse analogne izdelke.
Oglas je v torek na družbenih omrežjih objavil Tim Cook, izvršni direktor Appla. V trenutku je naletel na številne negativne odzive tistih, ki menijo, da oglas slavi uničevanje človeške ustvarjalnosti in umetnosti s strani tehnologije.
Pri Applu so oglas umaknili in se zanj opravičili. Tor Myhren, podpredsednik tržnega komuniciranja pri Applu, je za AdAge podal naslednjo izjavo: »Ustvarjalnost je v našem genskem zapisu in za nas je izjemno pomembno, da oblikujemo izdelke, ki dajejo moč ustvarjalcem po vsem svetu. Naš cilj je slaviti nešteto načinov, kako se uporabniki izražajo in svoje ideje oživijo preko iPada. S tem videoposnetkom smo zgrešili cilj in žal nam je.«
Pozorni gledalci so medtem že opazili, da je oglas zelo podoben oglasu za mobilni telefon LG iz leta 2008, pri čemer Apple podobnosti ni komentiral.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Skoraj dva metra visok krokodil Niles izhaja iz silhuete, ki znamko spremlja že od začetkov, podjetje pa ga želi razviti v dolgoročni komunikacijski lik.
Agencije, kaj bi sporočile svojim naročnikom? Pa naročniki agenciji? To smo vprašali naši tokratni koluMMnistki Nino Usnik (Telemach Slovenija) in Tino Križaj (Futura DDB).
Lara Frič Zavašnik je odraščala ob znamki SENS, ki jo je ustvarila njena mama Zlata Zavašnik, danes pa piše tudi svojo podjetniško zgodbo z modno znamko ME TIME, ki jo bo septembra uradno lansirala.
Ne nujno. Nova evropska pravila ne pomenijo, da mora biti vsak oglas, pri katerem je bila uporabljena UI, tudi označen. Ključno je, kako in za kaj je bila umetna inteligenca uporabljena.
Marketing mreža je objavila drugi regionalni Impact Index. Osrednji del publikacije predstavlja uredniški seznam TOP 100 najvplivnejših kreativnih direktorjev v regiji za obdobje 2025/26.
Svoje mnenje o tem, o čem se v marketingu ne govori, pa bi se moralo, v drugem delu članka razkrivajo Peter Vidmar, dr. Vesna Žabkar, Janez Rakušček in Darko Dujič.
Največji izziv blagovne znamke se začne po nakupu. Kaj se zgodi, ko izdelek postane del uporabnikovega vsakdana – in kako pri tem pomaga vedenjska psihologija?
Pred skoraj desetimi leti je IKEA s kampanjo »Let’s Relax« opozorila na navado, ki se je takrat hitro uveljavljala: fotografiranje hrane in objavljanje obrokov na družbenih omrežjih.
Preden se poslovimo od poletja in zakorakamo v jesen, je Ad Age izpostavil izbor kampanj, za katere pravijo, da so letošnje najboljše in najkreativnejše.
Leta 1947 je kreativni direktor oglaševalske agencije Grey Advertising svojim nadrejenim poslal pismo, v katerem jih je opozoril na spremembe v agenciji.
Skydance, specialist za produkcijo svetlobnih spektaklov z droni, je na festivalu Sziget pred več sto tisoč obiskovalci pripravil dva šova s po 400 droni.
Odločilen zadetek, rekord ali odmeven prestop lahko v nekaj trenutkih postanejo tema pogovorov daleč zunaj športnih igrišč. Za znamke to pomeni priložnost, a tudi zelo malo časa za premišljen odziv.
Stari poslovni napisi na Dunaju niso le ostanek preteklosti, temveč pomemben del vizualne identitete mesta. Danes jih pred izginotjem rešujejo navdušenci.
Hitrice so kratke novice, ki povzemajo dogajanje v minulem tednu. Prebrali jih boste »na hitr’co« in se ustrezno informativno opremljeni podali v nov delovni teden.
Agencije, kaj bi sporočile svojim naročnikom? Pa naročniki agenciji? To smo vprašali naši tokratni koluMMnistki Nino Usnik (Telemach Slovenija) in Tino Križaj (Futura DDB).
V bosanskem jeziku obstaja beseda: inat. Pomeni, da zavzameš nasprotno stališče iz čiste, trmaste kljubovalnosti, pogosto zato, ker ti gredo vsi drugi že pošteno na živce.
Marketing mreža je objavila drugi regionalni Impact Index. Osrednji del publikacije predstavlja uredniški seznam TOP 100 najvplivnejših kreativnih direktorjev v regiji za obdobje 2025/26.
Svoje mnenje o tem, o čem se v marketingu ne govori, pa bi se moralo, v drugem delu članka razkrivajo Peter Vidmar, dr. Vesna Žabkar, Janez Rakušček in Darko Dujič.