Pred desetimi leti je IKEA napovedala težavo, ki jo še vedno poznamo

IKEA

Pred desetimi leti je IKEA napovedala težavo, ki jo še vedno poznamo

Pred skoraj desetimi leti je IKEA s kampanjo »Let’s Relax« opozorila na navado, ki se je takrat hitro uveljavljala: fotografiranje hrane in objavljanje obrokov na družbenih omrežjih.

Danes, ko je ustvarjanje vsebin še bolj vpeto v naš vsakdan, je ideja oglasa še vedno aktualna. Takrat je veljalo »nisi sliku, nisi jedu«, danes pa je fotografiranje obroka za marsikoga že skoraj samoumeven del kulinarične izkušnje.

Oglas se začne daleč v preteklosti, ko za obilno obloženo mizo sedi bogata družina. Ko želijo začeti jesti, jih oče ustavi in pokliče slikarja. Ta obrok naslika na veliko platno, nato pa sliko s konjsko vprego odpelje skozi vas, kjer jo prebivalci ocenjujejo s palcem navzgor ali navzdol. Družina lahko začne jesti šele, ko dobi dovolj odobravanja.

Nato se prizor preseli v sedanjost. Oče pred družinskim obrokom s telefonom fotografira hrano, medtem ko družina čaka. S tem IKEA zgodovinski prizor uporabi kot vzporednico današnjemu vedenju na družbenih omrežjih: namesto da bi ljudje obrok preprosto pojedli, ga najprej pripravimo za ogled drugim.

Sporočilo kampanje je povzeto v stavku »To je obrok. Ne tekmovanje.« in pozivu »Sprostimo se!« IKEA je s tem želela odpreti vprašanje pritiska, ki ga ljudje ustvarjajo sami pri sebi, ko poskušajo svoje življenje doma prikazati na določen način. Ideja je izhajala tudi iz ugotovitev IKEA-jevega poročila življenje doma.

Deset let pozneje je problem drugačen, a ne izginja

Ko je bil oglas objavljen leta 2016, je bilo fotografiranje hrane na Instagramu razmeroma nov pojav. Danes je ustvarjanje fotografij in videov za družbena omrežja precej bolj vpeto v naš vsakdan. Hrana je lahko vsebina za objavo, zgodbo, priporočilo ali kratek videoposnetek, meja med zasebnim trenutkom in vsebino za občinstvo pa je zato še tanjša.

Prav zato kampanja deluje kot primer ideje, ki ni vezana na eno samo platformo ali trenutni trend. IKEA ni komentirala konkretne funkcije družbenega omrežja, temveč širšo navado – potrebo, da trenutek najprej dokumentiramo in ga pokažemo drugim.

Skoraj desetletje pozneje se je tehnologija spremenila, osnovno vprašanje oglasa pa ostaja podobno: ali trenutek še doživljamo ali ga najprej pripravljamo za svoje občinstvo? Prav zaradi tega ostaja zanimiv primer kampanje, katere tema je preživela platforme in formate, na katere je bila prvotno vezana.

Hvala, ker berete Marketing magazin!

Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.

Registriraj se