Mladi so ves čas na spletu. Pa so tudi digitalno zreli?

Pametni telefoni, družbena omrežja in druga digitalna orodja so postali samoumeven del vsakdana nas vseh vendar zlastimladih. Mladi digitalnega okolja ne uporabljajo samo za zabavo, ampak tudi za komunikacijo, informiranje, učenje, delo in prosti čas. V vsakem primeru pa pogostost uporabe še ne pove, kako dobro se v njem znajdejo.

To kaže monografija Mladi in digitalno: fragmenti vsakdanjih življenj, ki sta jo uredila K. Koren Ošljak in N. Šušterič ter je izšla leta 2026 pri Fakulteti za družbene vede in Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. V središče postavlja vpetost mladih v digitalizirano družbo. Ena od raziskav v monografiji digitalno zrelost obravnava kot širši koncept, ki poleg digitalnih veščin vključuje tudi osebno avtonomijo, reševanje problemov ter odgovorne interakcije v digitalnem okolju.

Mladi in digitalno

Samozavestni pri uporabi, manj pri iskanju pomoči

Rezultati kažejo zanimivo razliko. Med dijaki in mladimi odraslimi sta bili najvišje ocenjeni avtonomija znotraj digitalnih okolij in zavedanje o digitalnih tveganjih. Najnižje pa se je uvrstilo iskanje podpore pri digitalnih težavah, šibkejša je bila tudi avtonomna raba mobilnih naprav. 

Mladi torej precej dobro ocenjujejo svojo sposobnost samostojnega odločanja o tem, kaj počnejo v digitalnih okoljih, in prepoznavanje tveganj. Ko pride do težave, pa je njihova pripravljenost oziroma sposobnost iskanja pomoči precej manj izrazita. Pri mladih odraslih je bila prav ta dimenzija še posebej šibka.  

Digitalne zrelosti zato ni mogoče enačiti s tem, kako samozavestno nekdo uporablja telefon, aplikacije ali družbena omrežja. Raziskava jo predstavlja kot večdimenzionalen pojav, pri katerem se posamezne sposobnosti med seboj razlikujejo. 

Vedno informirani, a tudi vedno bolj preobremenjeni

Drugi pomemben vidik digitalnega vsakdana mladih je stalna povezanost. Raziskava izpostavlja tri ključne napetosti: med zahtevo po informiranosti in informacijsko preobremenjenostjo, med pričakovanjem digitalne kompetentnosti in pomanjkanjem institucionalne podpore ter med stalno povezanostjo in potrebo po digitalnem odklopu. 

Informacije mladi spremljajo aktivno, ko jih sami iščejo, pa tudi pasivno – kot del vsebin, ki jih srečujejo na družbenih omrežjih in v drugih vsakodnevnih stikih. Toda več informacij ne pomeni nujno tudi večje želje po njih. Nekateri mladi zaradi količine in predvsem negativnosti novic svojo izpostavljenost omejujejo. 

Prav stalna dostopnost informacij ustvarja novo situacijo: novice so vedno pri roki, zato je spremljanje informacij postalo nekaj samoumevnega, hkrati pa je zaradi tega težje tudi zavestno izstopiti iz informacijskega toka. 

Podobno velja za samo povezanost. Stalna dosegljivost, odzivnost in informiranost mladim ne predstavljajo nujno zunanjih pravil, temveč postajajo samoumevni pogoji vsakdanjega delovanja. 

UI ni več samo pomoč pri nalogah

V takšno digitalno vsakdanjost se vse bolj vključuje tudi generativna umetna inteligenca. Do januarja 2025 je orodja generativne umetne inteligence že uporabilo 86 odstotkov dijakov in dijakinj ter 84 odstotkov mladih odraslih. 

Pri mladih odraslih je generativna UI že postala eden od načinov iskanja znanja in idej. 63 odstotkov jih orodja generativne UI uporablja za iskanje znanja oziroma idej za stvari, ki jih zanimajo v vsakdanjem življenju. Pri tem so spletni iskalniki še vedno na prvem mestu (96 odstotkov), sledita YouTube (92 odstotkov) in Instagram (66 odstotkov). Med dijaki je uporaba UI za ta namen manj pogosta in znaša 39 odstotkov. 

Raziskava kaže tudi premik v načinu uporabe. UI ni več zgolj orodje za avtomatizacijo tehničnih nalog, temveč vse pogosteje nastopa kot pomočnik pri iskanju informacij, učenju in generiranju idej. Mladi jo uporabljajo tudi za razlago nejasnih snovi in kot podporo pri reševanju nalog. 

Pri mladih odraslih jih 74 odstotkov UI uporablja za študij ali delo, pri čemer je delež najvišji med študenti, kjer znaša 83 odstotkov. Raziskava obenem ugotavlja, da 60 odstotkov mladih po orodjih UI poseže, kadar se jim določene naloge ne ljubi opraviti po običajni poti. 

Uporabljati tehnologijo ni isto kot jo razumeti

Prav pri umetni inteligenci se zato ponovno pokaže razlika med uporabo in digitalno zrelostjo. Mladi se v povprečju ocenjujejo kot razmeroma usposobljeni za uporabo orodij UI, vendar raziskava hkrati opozarja na pomen pravilne uporabe in kritičnega odnosa do njihovih odgovorov. V fokusnih skupinah so mladi izpostavljali, da je treba vedeti, kako orodje uporabljati, saj lahko nepravilna uporaba vodi do netočnih rezultatov. 

Potrebo po več znanja prepoznavajo tudi sami. V fokusnih skupinah so mladi opozarjali, da se pri izobraževanju pogosto več govori o varovanju osebnih podatkov kot o tem, kako umetna inteligenca deluje in kaj je z njo mogoče početi. Izrazili so željo po bolj sistematičnem izobraževanju, ki ne bi temeljilo le na opozarjanju na tveganja, temveč bi razvijalo tudi kompetentno in kritično uporabo UI. 

Digitalna zrelost tako očitno ni tekmovanje v tem, kdo zna uporabljati največ aplikacij ali kdo najhitreje osvoji novo digitalno orodje. Pomembnejše je, kako posameznik tehnologijo uporablja, kako prepoznava njene omejitve in tveganja ter kako se znajde v okolju, v katerem so povezanost, dosegljivost in informiranost postale skoraj samoumevne.

Mladi so torej lahko zelo vešči digitalnih tehnologij, ne da bi bili na vseh področjih digitalno zreli. Prav razlika med uporabo tehnologije in sposobnostjo kritičnega, avtonomnega ter odgovornega odnosa do nje bo zato tudi v prihodnje ena pomembnejših tem digitalnega vsakdana.