Saditi ali ne saditi? To ne bi smelo biti vprašanje, pa vendarle je …

Plemenito dejanje prav vsakega nosilca akcije, nedvomno, a ko jih tako postavimo skupaj, eno ob drugo, v istem časovnem okviru, lahko nastane dobra osnova za protiučinek. Kako ga preprečiti?

V preteklem letu je sajenje dreves (oziroma pogozdovanje ali obnavljanje gozdov) kot aktivnost pri reševanju podnebne krize dobilo še večji zalet, ko so na Svetovnem gospodarskem forumu predstavili pobudo o sajenju bilijona dreves (ang. The One Trillion Trees Initiative). Z njo so želeli spodbuditi vlade, podjetja in civilno družbo, da podprejo program Združenih narodov – Desetletja obnove ekosistemov (ang. UN Decade on Ecosystem Restoration). Kolesje se je očitno s to pobudo dobro zagnalo in priključilo mnoge deležnike k doseganju tega cilja, tudi tiste z malo manj iskrenimi nameni. Priložnost je vendarle odlična – da postanejo del verodostojnega mozaika aktivnosti reševanja planeta.

Sarkazem na stran, zdi se, kot da se tudi pri tej, izvorno iskreni zgodbi na svetovni ravni dogaja enak vzorec, ki vedno znova uniči vso lepoto dobrih namenov. Priložnost zavohajo tudi tisti, ki na ta način zakrijejo svoj »trajnostni nič«. Vedoč, da si s tem dejanjem po eni strani kupujejo CO2-odpustke, po drugi pa misleč, da si gradijo ugled in pozitivno podobo v očeh trajnostno ozaveščenih deležnikov.

Nizki sadeži našega drevesa

Poglejmo najprej, zakaj se podjetja sploh odločajo za sajenje dreves kot eno od trajnostnih aktivnosti – in o katerih tudi ponosno sporočajo?

Sajenje dreves je nedvomno ena od najhitrejših in preprostih odločitev, ko izbiramo, s čim začeti. T. i. nizko ležeče sadje (ang. low fruit), ki ga z lahkoto oberemo, nam daje hitro samozavest in tudi priložnosti za vključevanje ključnih deležnikov. S tem ni popolnoma nič narobe in takšne korake zelo spodbujam. Če – in tu pride resnično velik če –, če so ti koraki del načrtovane strategije, ki izhaja iz odgovora na zakaj, kaj in posledično kako. In še en če – tudi ta zelo velik –, če je to le eden od korakov, ukrepov in aktivnosti, ki si jih je podjetje, ki prehaja v trajnostno poslovanje, zastavilo.

1. Sajenje dreves predstavlja konkretno aktivnost, ki se lahko lepo komunikacijsko razdela na različne deležnike, jih v aktivnost pred, med in po izvedbi vključuje ter s tem gradi razumevanje, motivacijo, pripadnost. Ja, zakaj ne bi dreves sadili skupaj s svojimi poslovnimi partnerji, zaposlenimi, lokalno skupnostjo, tudi novinarji … Takšno dejanje ima vrsto priložnosti za poglabljanje odnosov, predstavitev naših razvojnih trajnostnih korakov, postavljanje temeljev za nadaljnje sodelovanje na področju trajnosti ipd. In je vizualno lahko zelo privlačno, aplikativno in komunikacijsko odmevno na mnogih kanalih.
2. Kar pomeni, da je sajenje dreves tudi odlična priložnost za grajenje partnerstev, povezovanje za sodelovanje in potencialno skupno inovativno reševanje drugih okoljskih in družbenih izzivov enkrat v prihodnosti. Kar je seveda jedro trajnostnega poslovanja; vzpostavljanje partnerstev za skupno, sistemsko reševanje okoljskih izzivov.
3. Sajenje dreves ima nedvomno pozitivne učinke na okolje. In to takšne, ki jih lahko zelo dobro izmerimo. Številčno. Kritiki pogozdovanja sicer opozarjajo na dejstvo, da morajo drevesa, preden bodo lahko sprejemala konkretno količino CO2, odrasti, da jih v tem obdobju precejšen odstotek tudi odmre, da se za sajenje uporablja preveč plastike, goriv ipd. A pustimo to v tej debati na strani, vzemimo številke malo z rezervo in vseeno zaključimo, da je dejanje konkretno, resnično in merljivo. Kar podjetju daje dobro municijo za argumentiranje svojih trajnostnih dejanj. Tem merljivim CO2-številkam pa ne pozabimo dodati še drugih učinkov, med katerimi so glavni nedvomno ohranjanje habitatov divjih živalskih in rastlinskih vrst, preprečevanje erozije pa tudi dajanje sence in hlajenja.
4. Sajenje dreves kot aktivnost, ki je v javnosti cenjena, dobro sprejeta in očitno pripomore k uresničevanju sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja (SDG), pa tudi dviguje ugled podjetja in njegovo vrednost v očeh različnih deležnikov. Na dolgi rok, preko poročanja v trajnostnih poročilih, tudi v očeh novih investitorjev, bodočih zaposlenih, bodočih poslovnih partnerjev, ozaveščenih kupcev.

In tudi v vseh drugih naštetih točkah veljata tista velika če-ja iz prve točke.

Zakaj se torej sadeži odkotalijo predaleč stran?

Sajenje dreves kot ena od trajnostnih aktivnosti podjetja je torej povsem legitimna, še več, nadvse učinkovita in plemenita aktivnost z velikim komunikacijskim potencialom. Kje se torej zalomi in zakaj sploh? Vzemimo kar domači primer.

Z malo zamude, kot se to že spodobi, val množičnega sajenja dreves prihaja tudi v našo vas. V naši vasi za zdaj zavestno sadimo le v našem okrožju, čeprav bi bilo pametno pogled vreči tudi preko meja. Daleč stran preko meja, kjer se pasejo goveda, ki končajo tudi v naših burgerjih, kjer ti pašniki izrivajo domorodna ljudstva, da zapustijo svojo zemljo, kjer … Saj boste zaključili sami, do kje vse gre naša odgovornost.

V zadnjem mesecu smo imeli za sajenje kar precej možnosti. Lahko smo sadili preko vračila steklene embalaže, preko vračila starih telefonov, z namenom opominjanja vseh nas, kako pomembno je vlagati v prihodnost in želje, pa ker radi potujemo modro in varujemo zeleno. In še bi lahko naštevala. Pobuda vsakega od teh sajenj je, verjamem, nastala na trdnih temeljih. In z jasno vizijo, kaj ji sledi. A ko jih vse postavimo skupaj v en mesec, jih seštejemo, končni rezultat nekako ni pravilen.

Zakaj? V trajnostnem svetu je eden od ključnih ciljev komuniciranja ustvarjanje trajnostnih življenjskih navad potrošnika. Kot igralec na trgu imamo v času, ko je klic po ukrepih prehoda v trajnosten, še več, regenerativen svet že kričanje, odgovornost, ki ji ne moremo ubežati.

Ustvarjanje trajnostnih navad pomeni spreminjanje obstoječih, ki temeljijo na prekomerni, tudi nezavedni potrošnji, večnem udobju in – naj bomo predrzno neposredni – razvajenosti potrošnika, ki je že vrsto let v jedru naših komunikacijskih in marketinških aktivnosti. Obstoječe navade so avtomatizirane, zdaj že zelo utrjene in delujejo po klasičnem principu iztočnice, koprnenja in akcije, ki pripelje do nagrade. Kaj v tem kontekstu pomenijo naša drevesa? Kaj lahko naučijo potrošnika?

Če je iztočnica (moje) okolju škodljivo dejanje, koprnenje pa želja po nagradi, ki je priznavanje v družbi kot trajnostno ozaveščenega posameznika (pa tudi osebno zadoščenje ob okolju prijazni dejavnosti), kaj je potem sajenje dreves kot akcija? Žal le obliž, ki pravega razloga za to, da je iztočnica sploh nastala, ne izniči. Ali povedano bolj preprosto, s spodbujanim aktom sajenja dreves uporabnika ne učimo zmernega, bolj trajnostnega življenjskega sloga, temveč mu dejansko dajemo opravičilo, odpustek, izhod v sili, da svoje netrajnostno ravnanje popravi. Oziroma izravna, ko govorimo o podjetjih.

Sajenje dreves torej samo po sebi ne spodbuja trajnostnega ravnanja potrošnika. Zato ob sebi nujno potrebujejo dodatne aktivnosti, ki bodo potrošnika usmerile na pot trajnostnega življenjskega sloga, mu pri prehodu pomagale in ohranjale celoten smisel obstoja, poslanstvo in vizijo podjetja.

Previdno torej, da vaš zasajeni zeleni vrtiček ne bo prehitro orodje zelenega zavajanja. Potrošniki postajajo vedno bolj ozaveščeni, umikajo krošnje, analizirajo podrast in ugotavljajo, kaj se tam zares še skriva. Če odkrijejo en velik, prazen nič, bo natanko toliko vredno postalo tudi njihovo zaupanje do vaše znamke.

Pod črto

V izogib napačnemu razumevanju poudarjam: spodbujanje sajenja dreves, skrbnega odnosa do narave, ohranjanja vseh avtohtonih drevesnih vrst, naravnih habitatov in vseh drugih prednosti, ki jih ta aktivnost prinese s seboj, je primer odlične prakse. Več kot dobrodošle. Problematična nastane le takrat, ko vsi če-ji niso izpolnjeni in ko se v kratkem časovnem oknu komuniciranje teh aktivnosti iz različnih virov tako spotencira, da se uveljavi kot samozadostna praksa. Rešitev? Kaj ko bi komunikacijo (sajenja dreves) zapeljali sistemsko, partnersko, v eno odmevno zgodbo, ki jo podpirajo manjše, kreativne in raznolike aktivnosti vseh v sistemsko komunikacijo vključenih partnerjev?

Nespresso je drevo posadil za vsak ogled oglasa na platformi Good Loop.