Kako srečno delamo v Sloveniji?

Pri delu preživimo več kot 100.000 ur svojega budnega odraslega življenja. Ali lahko organizacije uspešno poslujejo, če se ljudje v okolju, kjer preživijo tako velik del svojega življenja, ne počutijo dobro?

Anketa Kako dobri so naši dnevi pri delu?, ki sva jo izvedli mednarodno certificirani managerki delovne sreče Maja Lončar in Petra Božič Blagajac, je pokazala, da ima kar 88 % sodelujočih rado svoje delo, svoja delovna okolja pa ocenjuje samo s povprečno oceno 3,4.

Gallupovo poročilo o stanju globalnih delovnih okolij (Gallup State of the Global Workplace Report 2025) potrjuje te ugotovitve, saj je pokazalo, da je globalna zavzetost zaposlenih na zelo nizki ravni, le 21 %, v Evropi pa celo samo 13 %. Pri Gallupu tudi ocenjujejo, da stroški nizke zavzetosti predstavljajo kar 9 % svetovnega BDP, okoli 9,6 bilijona ameriških dolarjev letno.

Razumevanje, kaj ljudi pri delu osrečuje, je pomembno poslovno vprašanje

Pogosto prevladuje mnenje, da srečo in dobro počutje zaposlenim prinašajo višja plača, napredovanja, bonusi ali druge ugodnosti, kot npr. sadje, ki je vedno na voljo. Ljudi pa najbolj, tako v življenju kot pri delu, osrečujejo odnosi in rezultati.

Pri delu smo srečni, ko opravljamo smiselno in pomembno delo, s katerim prispevamo k spremembam v življenju ljudi, v delovanju organizacij, k spremembam v družbi. V njem uživamo, nanj smo ponosni. Srečni pri delu smo tudi, ko se s sodelavci spoštujemo, si zaupamo in pomagamo ter se imamo preprosto radi. Odlično sodelujemo, se razumemo in se počutimo varne tudi, ko naredimo napako.

Največji oviri na poti do srečnejših delovnih okolij sta slabi odnosi in preobremenjenost

Že sedmo leto zapored je največ sodelujočih, kar 51 %, kot dejavnik, ki njihove delovne dni naredi najmanj dobre, izpostavilo preobremenjenost. To je za 6 odstotnih točk več kot leta 2019, ko je bila anketa izvedena prvič.

Preobremenjenosti tudi tokrat sledijo odnosi. Dejavnik »slabo/negativno vzdušje in odnosi med sodelavci (govorice, obrekovanje, podtikanja …)« je izpostavilo 37 % sodelujočih, dejavnik »odnos vodje« 30 % in dejavnik »sodelavci, ki se nenehno pritožujejo« 25 % sodelujočih. Odnosi z vodjo so ocenjeni s povprečno oceno 3,8, odnosi med sodelavci pa s 3,9. 

Ko ste nazadnje imeli slab delovni dan, kaj je vplivalo na vaše počutje?

Marketing magazin

Kot ugotavljava avtorici, v negotovih časih, v kakršnih trenutno živimo, pogosteje dajemo prednost številkam, dobičku, procesom in včasih celo preživetju, ljudje pa so sredstvo za doseganje teh ciljev. Odnose, čeprav se zavedamo njihovega pomena, prevečkrat preložimo na kdaj »drugič« in upamo, da se bodo uredili sami od sebe. A odnosi zahtevajo pozornost in vsakodnevna prizadevanja. 

Odnosi, glede na rezultate ankete, močno prispevajo k temu, ali je delovni dan dober ali slab. Še posebej pri tem velja poudariti odnos z vodji, ki so s svojim načinom delovanja in komuniciranja zgled sodelavcem, močno vplivajo na vzdušje v delovnem okolju ter usmerjajo kulturo organizacije, pa naj se tega zavedajo ali ne. Njihovo razpoloženje je nalezljivo; ko se dobro počutijo, to občuti tudi ekipa.

Preveč zaposlenih živi z občutkom, da njihov prispevek ni cenjen

Eden od najučinkovitejših, a hkrati najmanj izkoriščenih načinov ustvarjanja dobrih odnosov in posledično delovne sreče, je pohvala. Rezultati ankete »Kako dobri so naši dnevi pri delu?« kažejo, da je samo 31 % sodelujočih prejelo pohvalo v tednu izpolnjevanja ankete. Tudi raziskave Workleapa razkrivajo podobno sliko: redno (tedensko) povratno informacijo prejme le 1 od 5 zaposlenih, približno tretjina pa jo od svojega vodje čaka več kot tri mesece. 80 % zaposlenih bi raje prejelo iskreno pohvalo kot materialno nagrado.

Prepričani sva, da je pohvala več kot prijazna beseda, ki za trenutek polepša dan, saj krepi odnose, povečuje motivacijo in izboljšuje kulturo dela. Sporoča: »Vidim te, tvoje delo je pomembno.« Največjo vrednost ima, ko je iskrena, premišljena in osebno usmerjena, ko konkretno povemo, kaj je bilo dobro narejeno in zakaj je to pomembno za ekipo, stranke ali organizacijo. Tako prejemnik dobi jasno sporočilo, kaj naj ohrani, ponavlja in razvija, pohvala pa postane močno razvojno orodje. Zato naj bo del vsakdana v ekipi.

Ustvarjanje srečnih in spodbudnih delovnih okolij predstavlja neizkoriščen potencial

Rezultati omenjene ankete kažejo, da pri skoraj 60 % sodelujočih nihče organizirano ne skrbi za dobro počutje in delovno srečo zaposlenih oziroma ne vedo, ali kdo skrbi. Tam, kjer pa je skrb prisotna, pa je 47 % sodelujočih mnenja, da skrbijo »vsi po malem«. 38 % jih je mnenja, da za to skrbi kadrovska služba, in 34 % jih meni, da je skrb v rokah vodje. Le pri 8 % sodelujočih to skrb prevzema manager delovne sreče (chief happiness officer), ki odgovornost za ustvarjanje pozitivne delovne izkušnje prevzema na strateški ravni.

Kdo v vaši organizaciji/podjetju skrbi za dobro počutje in delovno srečo zaposlenih?

Kot opažava, sta dobro počutje zaposlenih in delovna sreča v številnih organizacijah še vedno pogosto prepuščena naključju, brez jasne odgovornosti ali načrta. Sistemska skrb za ljudi ne more temeljiti le na dobri volji ali posameznih pobudah. Usklajena in strateško zastavljena prizadevanja, vodena skozi celo organizacijo, omogočijo, da skrb za ljudi postane način delovnega življenja.

Zato vse več organizacij uvaja vlogo managerja delovne sreče, ki na strateški ravni prevzema odgovornost za delovna okolja, v katerih zaposleni rastejo in se razvijajo. Njihova pozitivna delovna izkušnja pa temelji predvsem na pozitivni komunikaciji in odprtih odnosih, ki temeljijo na spoštovanju in zaupanju.

Delovna sreča je poslovna odločitev

Strateško načrtovana skrb za ljudi na ravni organizacije predstavlja pomembno konkurenčno prednost, še posebej v času, ko:

• produktivnost slovenskega gospodarstva zaostaja za evropskim povprečjem; 
• se vse več zaposlenih sooča z izgorelostjo;
• se organizacije soočajo s pomanjkanjem kadrov;
• na trg dela vstopajo mlade generacije z drugačnim razmišljanjem, pričakovanji, vrednotami in odnosom do dela.

V takšnih razmerah postajajo srečni zaposleni najpomembnejši strateški kapital. Dokazano so:

• bolj učinkoviti, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu; 
• bolj so zavzeti, produktivni, ustvarjalni, motivirani, manj so pod stresom in bolj so zdravi;
• boljše sodelujejo in komunicirajo drug z drugim, razmišljajo bolj prožno, se bolje odločajo, so boljši ekipni igralci in voditelji ter so bolj nagnjeni k vseživljenjskemu učenju;
• v večji meri osrečujejo stranke.

Organizacije, ki zagotavljajo takšna okolja:

• dosegajo boljše prodajne rezultate, višje dobičke, njihove naložbe so bolj donosne, kapitalska vrednost na trgu je višja, poslovanje je bolj stabilno, stranke so bolj lojalne. Raziskava Univerze Warvick in Shawna Achorja je recimo pokazala, da srečni zaposleni ustvarijo do 37 % boljše prodajne rezultate in so za 31 % produktivnejši;
• lažje se prilagajajo kriznim situacijam in potrebam trga;
• prisotnega je manj absentizma, fluktuacija zaposlenih je nižja, za iskanje in uvajanje novih ljudi porabijo manj denarja in časa;
• imajo odlično izhodišče, da pritegnejo najboljše talente, ki jim je pomembno več kot dobra plača, dizajnerske pisarne, službeni avto in dobro zveneč naziv na vizitki.

Ljudje smo srce vsake organizacije in nismo strošek

Rezultati ankete vlivajo optimizem. 54 % sodelujočih bi svojega delodajalca drugi osebi priporočilo kot dobrega in, čeprav jih je 43 % v zadnjem letu razmišljalo, da bi zamenjali trenutnega delodajalca, jih je le 5 % to resnično storilo.

Če želimo, da optimizem postane trajna praksa in ne le trenutni odsev upanja, bomo delovno srečo postavili na strateško agendo in jo podprli s celovitimi spremembami organizacijske kulture.

Ljudje smo srce vsake organizacije. Nismo strošek. Mi ustvarjamo vrednost, inovacije in rast. Zato naše dobro počutje ni dodatna naloga; je poslovna odločitev in temelj dolgoročnega uspeha.