Slovenija ima znanje o umetni inteligenci, a kako ga prenesti v prakso?

Pilotni projekt je lahko uspešen, pa vendar nikoli ne zaživi v vsakodnevnem poslovanju. Prav prehod od preizkušanja do dejanske uporabe je bil ena osrednjih tem okrogle mize »AI v Sloveniji: kako potencial pretvoriti v učinek?«, ki je danes potekala v okviru AI WEEK-a. Na njej so sodelovali Tamara Slapar iz ELES-a, Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve in Marko Grobelnik z Instituta »Jožef Stefan«. Pogovor je vodil Aleš Pevc iz Tehnološkega parka Ljubljana.

AI WEEK

Umetna inteligenca ni vedno najboljša rešitev

Tamara Slapar je opozorila, da se številni pilotni projekti ustavijo pred prehodom v redno uporabo. Za uspešno uvedbo umetne inteligence so po njenem mnenju ključni jasni cilji, urejeni podatki in odgovornost za izvedbo. V ELES-u med drugim razvijajo rešitve za učinkovitejše vzdrževanje elektroenergetskega omrežja, pri čemer preučujejo tudi uporabo satelitskih posnetkov in posnetkov z droni.

Ob tem je poudarila, da umetna inteligenca ni nujno odgovor na vsako težavo. Pri enem od pilotnih projektov so namreč ugotovili, da bi lahko enak cilj dosegli z uporabo orodja Power BI.

Tine Kračun je izpostavil, da umetna inteligenca ni več zgolj vprašanje tehnologije, temveč spreminja celotno gospodarstvo, družbo in način življenja. Kljub geopolitičnim premikom Evropa po njegovem mnenju še ni izgubila priložnosti za konkurenčnost, Slovenija pa ima zaradi raziskovalnega znanja in razvojnih podjetij možnost, da na nekaterih področjih tudi sama narekuje tempo razvoja. Podjetjem je svetoval predvsem pragmatičen pristop in uvajanje rešitev, ki prinašajo konkretne koristi.

Slovensko znanje, tuje priložnosti

Marko Grobelnik je opozoril na ovire pri prenosu raziskovalnega znanja v gospodarstvo in odhajanje slovenskih strokovnjakov v tujino. Po njegovih besedah ima Slovenija veliko kakovostnih raziskovalcev, ki pa pogosto ostajajo premalo prepoznani ali boljše priložnosti poiščejo drugje.

Kritičen je bil tudi do razdrobljenosti razvoja umetne inteligence na državni ravni. Posamezne institucije namreč razvijajo lastne rešitve, med njimi pa primanjkuje usklajevanja. Kot enega od možnih pristopov je izpostavil vzpostavitev osrednjega koordinatorja za področje umetne inteligence.