Zobozdravniki, duhovniki in vodje marketinga: kdo naj bi bil varen pred roboti in UI?

Ko sta raziskovalca Univerze v Oxfordu Carl Benedikt Frey in Michael A. Osborne leta 2013 objavila raziskavo The Future of Employment: How Susceptible Are Jobs to Computerisation?, generativna umetna inteligenca še ni bila del vsakdanjega dela. Ocenila sta možnost avtomatizacije 702 poklicev v ZDA in ugotovila, da bi bilo lahko v naslednjem desetletju ali dveh približno 47 odstotkov ameriških delovnih mest izpostavljenih visokemu tveganju avtomatizacije.

Med poklici z najmanjšo ocenjeno verjetnostjo avtomatizacije so bili terapevti, zobozdravniki, duhovniki in tudi vodje marketinga. Danes, ko lahko orodja generativne UI pišejo besedila, ustvarjajo vizualne podobe in analizirajo podatke, je zanimivo pogledati, kako so pred trinajstimi leti ocenjevali prihodnost posameznih poklicev.

Kateri poklici so veljali za najmanj ogrožene?

Najnižjo verjetnost avtomatizacije sta raziskovalca pripisala rekreativnim terapevtom (0,28 odstotka). Med poklici z najnižjimi ocenami so bili tudi koreografi (0,40 odstotka), zdravniki in kirurgi (0,42 odstotka), zobozdravniki (0,44 odstotka), osnovnošolski učitelji (0,44 odstotka), športni terapevti (0,71 odstotka) in duhovniki (0,81 odstotka).

Na lestvici 702 poklicev, razvrščenih od najmanjše do največje ocenjene verjetnosti avtomatizacije, so zobozdravniki zasedli 19., duhovniki 42., vodje marketinga pa 61. mesto.

Pri ocenjevanju sta raziskovalca posebno pozornost namenila nalogam, ki zahtevajo ustvarjalnost, socialno inteligenco in spretnost pri delu v nepredvidljivih okoliščinah. Prav te sposobnosti sta prepoznala kot pomembne ovire za avtomatizacijo.

Kaj sta napovedala za marketing in kreativne poklice?

Posebej zanimive so ocene za poklice v marketingu, oglaševanju in kreativnih industrijah. Vodjem marketinga sta pripisala le 1,4-odstotno verjetnost avtomatizacije, vodjem odnosov z javnostmi in zbiranja sredstev pa 1,5-odstotno.

Med razmeroma varne sta uvrstila tudi modne oblikovalce in fotografe (oboje 2,1 odstotka), umetniške direktorje (2,3 odstotka), organizatorje dogodkov (3,7 odstotka), pisce in avtorje (3,8 odstotka) ter vodje oglaševanja in promocije (3,9 odstotka). Urednikom sta pripisala 5,5-odstotno, grafičnim oblikovalcem pa 8,2-odstotno verjetnost avtomatizacije.

Precej drugačne so bile ocene za nekatere druge poklice v isti panogi. Strokovnjakom za odnose z javnostmi sta pripisala 18-odstotno, analitikom tržnih raziskav in strokovnjakom za marketing pa kar 61-odstotno verjetnost avtomatizacije.

Razlike kažejo, da sta raziskovalca že takrat precej različno ocenjevala možnosti avtomatizacije posameznih poklicev znotraj iste panoge. Ob današnjem razvoju generativne UI so še posebej zanimive nizke ocene tveganja za pisce, fotografe in grafične oblikovalce, saj lahko UI danes opravlja tudi del nalog, povezanih z ustvarjanjem besedil in vizualnih vsebin.

Kaj je generativna UI spremenila?

Od objave raziskave se je tehnologija bistveno razvila. Generativna UI danes omogoča opravljanje nalog, ki so bile še pred nekaj leti povezane predvsem s človeško ustvarjalnostjo, od priprave besedil in vizualnih podob do obdelave informacij.

To pa še ne pomeni, da so poklici, ki jih je Oxfordova raziskava uvrstila med manj ogrožene, danes neposredno pred izginotjem. Pomembno je razlikovati med avtomatizacijo posameznih nalog in popolno nadomestitvijo zaposlenih.

Na to opozarja tudi raziskava Mednarodne organizacije dela (ILO) iz maja 2025. Po njenih ugotovitvah je približno četrtina delovnih mest na svetu do neke mere izpostavljena generativni UI. Le 3,3 odstotka svetovne zaposlenosti pa spada v kategorijo največje izpostavljenosti.

Raziskovalci ugotavljajo tudi, da so se z razvojem orodij za ustvarjanje govora, slik in videoposnetkov povečale možnosti avtomatizacije nekaterih nalog v medijskih in spletnih poklicih.

Poklici se bodo verjetneje spremenili, kot izginili

Čeprav se je tehnološki razvoj v zadnjem desetletju močno pospešil, novejše ugotovitve ne pomenijo, da bodo stroji množično nadomestili zaposlene.

ILO ugotavlja, da večina poklicev še vedno vključuje naloge, pri katerih je potreben človek. Zato je verjetnejša preobrazba delovnih mest kot njihovo popolno izginotje.

Oxfordova raziskava tako danes ponuja zanimiv vpogled v to, kako so raziskovalci pred razmahom generativne UI ocenjevali prihodnost dela. Hkrati odpira vprašanje, katere človeške sposobnosti bodo ob nadaljnjem razvoju tehnologije ostale najtežje nadomestljive.

Vira:

Univerza v Oxfordu – The Future of Employment (2013)

ILO – Generative AI and Jobs: A 2025 Update