Požrešnost in pristranost: Informacijska dieta in implikacije za oglaševalce

Logično, saj je sladkor energija, v odsotnosti trgovin pa nisi vedel, kdaj boš spet prišel do cukra. In si naredil zalogo. Obilje hrane je za nas ljudi zelo nova stvar. Še naši dedki in babice so s spoštovanjem govorili o hrani in se iskreno veselili vsake slovesnosti in prazničnega kosila, da o porokah sploh ne govorimo. Preveč hrane, ki smo jo dobili še spakirano za domov.

Danes je naše telo nepripravljeno na preobilje hrane. Brez razloga se bašemo in živimo nezdravo, čeprav imamo hrano na voljo v vsakem trenutku, znanja o zdravi prehrani pa tudi ne manjka. Samo nismo še dojeli tega.

Tako je bilo tudi z informacijami. Za plemena v preteklosti so bile nove informacije vir zabave in preživetja. Vsakega gosta so posedli k ognju, mu dali kračo nosoroga v roke, potem pa je moral povedati vse, kar je doživel na poti. Vsi so željno poslušali, saj nisi vedel, kdaj boš spet izvedel kaj novega. Zdaj imamo neki antipod tega. Toliko informacij in toliko različnih kanalov.

Naši možgani niso pripravljeni na to preobilje. Vse srkamo vase in porabimo nenormalno veliko časa za večinoma trivialne informacije. Ob tem pa nimamo več fokusa in potrpljenja predelati bolj poglobljenih novic. Posledično je obveljala paradigma o treh sekundah pozornosti, kar je novinarje spremenilo v pisce sloganov (beri: naslovnic na steroidih).

Mi oglaševalci smo to umetnost že obvladali in smo se prilagodili s količino. Svinjamo po vseh možnih kanalih, da bi ja dosegli zbegane kupce, ki si samo želijo izvedeti vse, kar je novega. Tako, kot jim je zapisano v genih.

Oglaševalci in snovalci oglasov, pa tudi novinarji imamo ključno vlogo pri oblikovanju informacijskega okolja, ki bi ljudem omogočalo bolj zdravo konzumiranje novic in, ja, boljše življenje.

Spet lahko potegnemo analogijo s hrano. Odkar obstaja preobilje hrane, obstajajo različne diete, pa seveda prehranski dodatki. Da naštejemo nekaj najbolj norih diet: »air diet« (hrano si nosiš do ust, jo le povohaš in ne poješ), dieta z otroško hrano, dieta z izključno eno vrsto hrane (kisla smetana, hrenovke, limonada), dieta s črvom trakulje in tudi dieta s cigaretami! Da se v svet prehranskih dopolnil niti ne spuščam. Seveda za zdravo življenje obstaja povsem preprosto navodilo: jej raznoliko, večkrat na dan in ne preveč. Ampak to je čisto preveč dolgočasno in predvsem se s takšno mantro ne more nič prodati.

Tudi pri sprejemanju informacij najdemo (od začetka preobilja nekaj desetletij nazaj) veliko »diet« in naukov, ki nam bodo prinesli olajšanje (od digitalnih detoksifikacij, pa raznih filtrov in še kaj bi lahko naštel).

A osredotočimo se bolj na to, kakšno informacijsko dieto lahko vzpostavimo mi, ki ustvarjamo informacije in polnimo medijski prostor.

Vprašajmo se, kako posamezniki uporabljajo in doživljajo medijski prostor. Ne uporabljajmo vseh možnih kanalov. Ne planimo na vsako smet. Medijski strokovnjaki pravijo: vse več je oseb, ki uporabljajo družbena omrežja. Ja, seveda jih je. Ampak vprašajte se raje, kako se obnašajo na teh omrežjih. Vključujejo zasebne profile, zapirajo profile na kanalih, ki so prezasičeni z oglasi, iščejo nove kanale, kjer se družijo brez motenj, predvsem pa so pismeni in zelo dobro ločijo med organsko vsebino in oglasi, tudi če so »native«.

Strokovnjaki pravijo, da imajo potrošniki le tri sekunde fokusa za oglase; da moraš vse povedati hitro in udarno. Resnica je takšna, da potrošnik v večini primerov v delčku sekunde »oddrsa« tvoj oglas. Ker ga prepozna in ignorira. Ker mu v večini primerov le smeti. In zakriva mu članek, ki ga je hotel prebrati. Kar je še hujše od ignorance, zdaj je že resno nejevoljen.

Tudi pri podajanju informacij, ali če smo bolj neposredni, pri oglaševanju, obstaja preprost recept za dieto.

Ne onesnažujmo

Osredotočimo se na kakovost informacij, ne pa na kvantiteto. Namesto nenehnega objavljanja novih vsebin ustvarjajte manj vsebin, ki so bolj uporabne in zanimive.

Ne goljufajmo

Rad imam gverilo. Ampak to ne pomeni, da plasiraš oglas in upaš, da nihče ne bo opazil, da gre za oglas. Temu se reče zavajanje. Ne poskušajte oglasa prikazati s prevaro, lahko pa se potrudite in dodate vrednost za gledalca, ki si bo oglas ogledal.

Ne nakladajmo

Premislite, kaj sporočate. Ali to koga zanima? Ali je ta informacija uporabna? Ali je to komu pomembno, razen mogoče vam? Kaj ljudi zanima? Pet ključnih potrošniških trendov po Euromonitorju: skrb za zdravje, varčnost, ekološko razmišljanje, stran od prenasičenosti in previdnost pri uporabi umetne inteligence.

Manj je več. Ceneje bo, je pa potrebno veliko več razmišljanja in ustvarjalnosti. Tako v primeru hrane kot pri podajanju informacij se lahko in se tudi moramo prilagoditi.

Da bomo zdravo jedli in (bolj) zdravo uživali v informacijah.

Kolumna je bila izvorno objavljena v Marketing magazinu marec 2025, #525. Revijo lahko naročite na [email protected].