Širša javnost si ga je zapomnila kot legendarnega dirkača, ki je leta 1994 na sloviti dirki 24 ur Le Mansa dosegel zgodovinske stopničke, a svojo najdaljšo tekmo Tomlje bije v svetu marketinga in prodaje luksuznih dobrin.
Po končani športni karieri je svoje poznavanje hitre industrije in močno mrežo poznanstev prelil v strateško svetovanje in zastopanje najprestižnejših avtomobilskih znamk. Velja za mojstra mreženja, ki razume, da se v svetu luksuza ne prodaja zgolj produkt, temveč zgodba in zaupanje. Kot pronicljiv opazovalec Formule 1 in strokovnjak za aktivacijo sponzorstev ostaja eden od ključnih sogovornikov o tem, kje se srečata športni adrenalin in neusmiljena logika trga. Z njim smo se pogovarjali o gradnji osebnih znamk, moči komunikacije in prihodnosti prestiža.
Kako ste podjetjem predstavili svojo dirkaško pot v času, ko v Sloveniji še ni bilo veliko primerov, kako individualnega športnika pretvoriti v sponzorsko zanimivo zgodbo? Kaj ste jim v resnici prodajali?
To je bila res zanimiva zgodba. O marketingu, zlasti športnem, takrat, pred 50 leti, nisem vedel popolnoma nič. Na splošno sem bil za vse sam. Nisem imel menedžerja, tiskovnega predstavnika niti trenerja. Kljub temu mi je uspelo. Na začetku sem poslal skoraj 500 vlog največjim podjetjem v takratni Jugoslaviji in tujini, pa nisem prejel niti enega odgovora. Počasi sem začel spoznavati, da je v vsakem podjetju ena oseba, ki odloča, in prav tega človeka je treba spoznati ter z njim navezati pristen odnos. Pozneje sem videl, da je to pomembno v prav vsakem poslu. Gre za energijo, ki jo izžarevaš, in za človeka na drugi strani, ki jo sprejema. Najlepši posli so tisti, v katerih se poslovna partnerja medsebojno spoštujeta.
Omenili ste, da ste sponzorje iskali tudi v tujini. Kaj ste tam najhitreje opazili: da imajo podjetja bolj razvito razumevanje športa kot poslovne priložnosti ali da so bili preprosto bolj odprti za velike zgodbe?
Res sem bil najbrž edini slovenski športnik, ki je sam pridobil sponzorja, veliko mednarodno podjetje. Videl sem, da je bil velik sponzor avtomobilskega športa takrat Reynolds Tobacco. Vprašanje pa je bilo, kako priti do njih. Takrat ni bilo spletnih strani, doma pa nisem imel niti telefona. Na glavni pošti v Ljubljani so imeli imenike tujih evropskih mest. V imeniku za Ženevo sem našel številko, poklical in oglasil se je direktor Bruce Coleman, ki me je na podlagi mojega uvoda povabil na sestanek v Ženevo. Nisem vedel, kakšne so višine sponzorstev, zato sem zaprosil za petkrat nižji znesek, kot so ga dobivali tuji športniki, obdani z ekipo svetovalcev. Kljub temu je bilo 100.000 nemških mark v osemdesetih letih ogromno sponzorstvo. Seveda je bilo podjetje takrat v vzponu na jugoslovanskem trgu in je potrebovalo promocijo. Ni šlo za donatorstvo, šlo je za posel.
Pozneje me je neposredno z Dunaja podpirala naftna korporacija OMV in takrat sem prejel neverjetna sredstva. Mislim, da v Sloveniji ni bilo uspešnejšega športnika ali kluba pri pridobivanju sponzorskih sredstev, če pri tem odmislimo Dončića in Pogačarja, ki tekmujeta v tujini za tuje delodajalce. V povezavi z avtomobilskim športom pa mi je uspelo še nekaj več: v Jugoslaviji sem lansiral blagovno znamko Walter Wolf. Iz kolonjskih vod, ki so jih izdelovali v Švici, sem razvil paleto izdelkov, od oblačil in usnjenih izdelkov do vrhunske penine in cigaret. V štiridesetih letih sem s to znamko ustvaril tri milijarde evrov prometa. Na to sem seveda ponosen, vendar želim ostati skromen in ta uspeh pripisujem usodi.
Matjaž Tomlje
Kaj je bilo takrat težje: priti do denarja, do pravih kontaktov ali do tega, da so vas kot dirkača iz Slovenije sploh vzeli resno?
Vse. Res je bila to misija nemogoče. Tudi danes mladim dirkačem, ki jih podpiram, ne morem pridobiti velikega sponzorja v tujini. Nimam drugega odgovora, kot da je zame delala usoda. »Vse je usoda« je tudi naslov moje biografije. Večina ljudi v to ne verjame, ker misli, da je vse odvisno od njih in njihovega dela. Tisti, ki jim uspe, uspeh pripisujejo sami sebi in se imajo za bogove. V tem je težava. V resnici za vsakim uspehom stoji usoda. O tem govorim tudi na svojih predstavitvah. Pred kratkim pa sem dobil še dodatno potrditev v Svetem pismu, največji knjigi naše civilizacije, kjer v Psalmu 139,16 piše: »Moj začetek so videle tvoje oči. V tvojo knjigo so bili zapisani vsi dnevi, ki so bili oblikovani, ko se še nobeden ni dogodil!« To je eden najlepših verzov, kar sem jih slišal. Seveda nam je poleg usode, ki je, kot vidite, zapisana še pred našim rojstvom, stvarnik dal tudi lastno voljo, sicer bi bilo življenje brez smisla. Toda začrtana pot in cilj sta že določena.
Danes ste še vedno prisotni v avtomobilističnem mediju, hkrati pa vas javnost spremlja tudi skozi druge poslovne in luksuzne zgodbe. Kako se je po vašem v teh desetletjih spremenilo razumevanje osebne znamke in partnerstev?
Delam tisto, kar me veseli. Sem ambasador ur Franck Muller iz Ženeve in z lastnikom naju veže tesen odnos. Vedno sem spoštoval umetnost. Ravno superšportni avtomobili, hiše, pohištvo in moda so zame čista umetnost in njej se klanjam. Spoštujem kreacijo in kreatorje. Ti se napajajo z idejami iz svetlobnega energetskega polja, ki ga je Tesla poimenoval svetlobni eter. Mozart se je zjutraj zbudil in napisal simfonijo. Za vse, kar imam, se zahvaljujem vsemogočnemu kreatorju neba in zemlje in ga slavim.
Če bi moral danes mlad športnik ali podjetnik od začetka zgraditi zgodbo, ki bi bila zanimiva za partnerje, kaj bi moral razumeti prej kot vi v svojih začetkih?
Moral bi priti na moje predavanje in sprejeti resnico, ki je bila zapisana pred 2.000 leti. Potreben je tudi učitelj. Že v starih vedskih svetih spisih piše, da ko si pripravljen, pride učitelj. Obstajajo zakoni, ki jih nihče ne more kršiti. Imamo zemeljske zakone, ki jih vsi kršimo. Ne morete pa kršiti zakona gravitacije, ker boste, če skočite iz 20. nadstropja, umrli. Prav tako obstaja vesoljni zakon privlačnosti. Če si nekaj res želite, boste to dobili. Vendar obstaja tudi zakon potencialov, ki deluje nasprotno. Če si nekaj preveč želite, tega ne boste dobili. Prevelike želje, ki jih ne moremo uresničiti in ki jih promovira zahodna civilizacija, ženejo ljudi v stres, stres pa povzroča bolezni, nezadovoljstvo in žalost. In prav v takšnem svetu živimo danes. Nič kaj spodbudno. Vendar ne bojte se. Kreator skrbi za svojo kreacijo in mi smo njegova veličastna stvaritev.
Matjaž Tomlje
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Družbena omrežja so bila kultura nastopanja. Google kultura iskanja. UI postaja kultura sveta po meri. Ne izbira več samo, kaj bomo videli. Sproti nam sestavlja tudi razlago tega, kar gledamo.
A1 Slovenija je v sodelovanju z Robertom Roškarjem pripravila lažno nagradno igro, v kateri je poskusilo sodelovati kar 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani.
»Če ne razumeš ljudi, ne moreš biti dober vodja,« poudarja Irena Deželak, ustanoviteljica in direktorica Akademije Uspeha. Da uspešno vodenje ne temelji na enem samem receptu, je spoznala tudi sama.
Fasade, krožišča in božična darila. Na prvi pogled precej nenavadne teme za viralne videe, a prav z njihovim duhovitim ocenjevanjem je Ian Polak Rožac v času epidemije pritegnil pozornost na TikToku.
Ko sta brata Marko in Darko Miladinović predstavila Ljuboks, so njune plakate primerjali z vabilom na jazz festival. To sta vzela kot pohvalo: tudi zbiranje odpadkov je lahko vizualno privlačno.
Za nastopom na rdeči piki se skriva več mesecev priprav. Vid Sedej razkriva, kako nastajajo govori TEDxLjubljana in zakaj so morali letos poseči po gverilskem marketingu.
Družbena omrežja so bila kultura nastopanja. Google kultura iskanja. UI postaja kultura sveta po meri. Ne izbira več samo, kaj bomo videli. Sproti nam sestavlja tudi razlago tega, kar gledamo.
Lučka Fabijan, umetniška direktorica v agenciji DROM, o pogumu v oglaševanju, nenavadnih idejah in tem, zakaj bi za svoj kreativni »power couple« raje izbrala Ivono Repše kot Vita Sedeja.
V uredništvu MM-a smo se za teden dni odpovedali umetni inteligenci. Po dveh dneh ugotavljam, da ni največja težava delati brez nje. Najtežje se je upreti skušnjavi, da bi jo vprašala vsako neumnost.
Predsednik Oglaševalskega razsodišča o oglaševalcih, ki se razburjajo že ob pozivu k pojasnilu, političnih oglasih in meji med kreativnostjo ter zavajanjem.
Družbena omrežja so bila kultura nastopanja. Google kultura iskanja. UI postaja kultura sveta po meri. Ne izbira več samo, kaj bomo videli. Sproti nam sestavlja tudi razlago tega, kar gledamo.
V uredništvu MM-a smo se za teden dni odpovedali umetni inteligenci. Po dveh dneh ugotavljam, da ni največja težava delati brez nje. Najtežje se je upreti skušnjavi, da bi jo vprašala vsako neumnost.
A1 Slovenija je v sodelovanju z Robertom Roškarjem pripravila lažno nagradno igro, v kateri je poskusilo sodelovati kar 80,8 odstotka obiskovalcev spletne strani.
»Če ne razumeš ljudi, ne moreš biti dober vodja,« poudarja Irena Deželak, ustanoviteljica in direktorica Akademije Uspeha. Da uspešno vodenje ne temelji na enem samem receptu, je spoznala tudi sama.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.