Generativno umetno inteligenco pri delu uporablja okoli tretjina zaposlenih

Nekaj rezultatov raziskave:

• v letu 2025 več kot polovica anketiranih uporabnikov interneta v Sloveniji (51 %) že uporablja GenUI, pri čemer 14 % rednih (mesečnih) uporabnikov GenUI uporablja tudi plačljiva orodja, bodisi zasebno bodisi prek svojih organizacij.
• GenUI pri delu uporablja približno tretjina zaposlenih, ki poročajo o občutnem časovnem prihranku (polovica ocenjuje, da prihranijo vsaj 11 % časa) in izboljšani kakovosti dela.
• Še večji prihranek časa pri uporabi GenUI zaznavajo dijaki in študenti (mediana 25 %).

Uporabniki GenUI do njenih rezultatov pristopajo z določeno mero nezaupanja, hkrati pa izkazujejo visoko samozavest pri presojanju njihove pravilnosti. Skoraj polovica uporabnikov tudi sprejema, da se bodo njihova delovna mesta v prihodnjih petih letih pomembno spremenila zaradi UI.

Družbeni in vrednostni vidiki uporabe GenUI

Pri vprašanju regulacije GenUI uporabniki izražajo nezaupanje tako do EU kot do slovenske države, pri čemer se s pogostostjo uporabe GenUI to nezaupanje celo krepi. Med anketiranci prevladuje prepričanje, da bo GenUI imela negativne družbene posledice, zlasti na področju zaposlovanja. Čeprav je stopnja zaskrbljenosti glede razvoja umetne inteligence v Sloveniji nižja kot v ZDA, se Slovenija uvršča med države z nadpovprečno zaskrbljenostjo.

»Z naraščajočo uporabo GenUI se stališča do GenUI izboljšujejo, a tudi med njenimi najpogostejšimi uporabniki ostaja močno prepričanje, da umetna inteligenca negativno vpliva na kakovost spletnih novic in medosebne odnose. Kljub temu uporaba in izkušnje z GenUI dolgoročno prispevajo k boljšemu razumevanju ter večjemu zaupanju v to tehnologijo,« ugotavljajo izvajalci raziskave.