Ni prostora za mlad(c)e
V septembrskih Proglasih v tedniku Mladina so štiri oglaševalske agencije podale svoj pogled na problematiko nezaupanja v mlade v Sloveniji. Za MM so njihovi predstavniki pojasnili, kakšni uvidi so jih vodili do kreativnih rešitev.
Mladina je tokrat kreativce povabila, naj izpostavijo dejstvo, da trenutni sistem mladim ponuja premalo kanalov, da bi predstavili svoje poglede na svet. »Mladi, polni idej in zagona, ne dobijo priložnosti za dokazovanje, za drugačne poglede na stanje stvari, za sveže rešitve, za novosti,« pojasnjujejo v Mladini. Sodelovali so Pristop, Formitas, Imago Urbee in Idejološka ordinacija.
Več kot le zasanjana generacija Z glavo v oblakih
»Predstavniki generacije Z so mladi, ki se večinoma aktivirajo preko digitalnih kanalov in tam širijo svoja sporočila. Čeprav redko slišimo njihov glas na ulicah, so njihovi pogovori in ideje toliko glasnejši v digitalnem svetu – v oblakih. Na probleme generacije opozarjajo preko humornih Instagram projektov, opozarjajo na probleme družbe in okolja, se povezujejo v skupnosti ter o pomembnih temah ustvarjajo vsebine. Če se sprašujemo, kaj generacija, ki živi v digitalnem, sploh ve o resničnem svetu, je morda čas, da jim prisluhnemo in damo priložnost. Za mladimi in njihovimi ekrani stoji več kot le zasanjana generacija Z glavo v oblakih.«
Larisa Kočjaž (Formitas)
Mladi so si vedno morali prostor izboriti sami
»Pri razvoju koncepta za Proglas na temo »Zaupanje v mlade« me je spremljala misel, da nizka stopnja zaupanja v mlade ni posebnost samo našega časa – mladi so si vedno morali prostor, v katerem so lahko bili (u)slišani, izboriti in razpreti sami. Kajuhova pesem Naša pesem čudovito opiše to transhistorično kakovost mladosti in kljub temu, da je nastala v času 2. svetovne vojne (in vsaka vojna terja predvsem mlada življenja), naslavlja tudi generacije mladih, ki so prišle za njim in ki ponovno zrejo v propad starega sveta, seveda na drugačen način. Pri prikazu prostorov upora mladih v podobi pametnega telefona in ikon družbenih omrežij nikakor ne gre za idealiziranje družbenih omrežij in korporacij, ki stojijo za tem, ampak gre za pripravljenost razumevati resničnosti mladih in upor proti moraliziranju o mladih, ki »kar naprej visijo na telefonu«, saj je hkrati nakazano, da mladi družbena omrežja in medmrežje nasploh uporabljajo tudi za politični boj in ozaveščanje o raznih perečih problematikah, s tem pa se izpostavi dejstvo, da so mladi (še) vedno proaktivni, saj so sami oblikovali potencial družbenih omrežij v ta namen in to nam vzbuja (za)upanje.«
Nisa Dedić Sočan (Imago Urbee)
Ne kako, ampak kdo
»Proglasa smo se tokrat lotili zelo praktično:
1. Najprej smo se vprašali: Kako lahko najbolje pokažemo zaupanje v mlade? Odgovor: ne kako, ampak kdo.
2. Poiskali smo najmlajšo osebo v pisarni, ki je bila vešča tako oblikovanja kot tudi razmišljanja. Ter pri tem našli Nejca, ki je ravno začel s prakso.
3. Pri ustvarjanju rešitve smo mu prepustili prosto pot.
4. Po kratkem vizualnem posvetu smo Proglas le še opremili s kontekstom in ga zaupali uredništvu.«
(Pristop)
Idejološka ordinacija