Pobeg oziroma escape – eskapizem postaja vse bolj trendovska marketinška strategija številnih znamk. Te ponujajo pobeg od vsakdanjega stresa, novic, obveznosti in splošne preobremenjenosti.
Eskapizem v marketingu cilja na nevrološko potrebo po olajšanju. Ljudje ne bežijo le fizično, na primer s potovanji, temveč tudi mentalno – s pomočjo domišljije, nostalgije, humorja, tišine ali popolnoma izmišljenega sveta. Ključno je, da znamka ne prodaja le produkta, temveč tudi »občutek osvoboditve« in »pričakovanje užitka«.
Pri McCann Worldgroup (Truth Central) so ugotovili, da kar 91 odstotkov ljudi po vsem svetu občasno čuti potrebo po pobegu. Zato nas ne sme čuditi, da je t. i. escape economy oziroma ekonomija pobega vredna okoli 10 bilijonov dolarjev letno, v prihodnjih letih pa naj bi še občutno zrasla.
Novi oglas British Airwaysa to odlično prikaže
»An Original British Briefing« namesto običajnih varnostnih navodil uporabi humor in prikaže vsakdanje frustracije – promet, skupinske klepete, doomscrolling in čustveno prtljago – nato pa ponudi rešitev: zapiranje vrat letala, za katerimi vse to izgine.
Zakaj to deluje še posebej danes?
Svet je poln negotovosti, ekonomskih pritiskov, političnih napetosti in digitalne utrujenosti. Ljudje so siti »prisilne avtentičnosti« in hiperrealizma. Možgani »pričakovanje« pobega nagradijo z dopaminom. Že rezervacija dopusta je lahko enako močna kot sama izkušnja: 82 odstotkov ljudi pravi, da je pričakovanje izkušnje lahko enako prijetno kot izkušnja sama.
Pravzaprav lahko skoraj vse znamke hitro posvojijo eskapizem, če se začnejo ukvarjati s čustvenim stanjem uporabnika. Takšen je na primer nedavni primer aplikacije Calm, ki je med volilno nočjo v ZDA predvajala 30-sekundni oglas popolne tišine. Ni prodajala meditacije, ampak »trideset sekund dihalnega prostora« sredi volilnega cirkusa.
Kot marketing manager se lahko sami odločite, pred čim bo »bežala« vaša znamka. Potovanje osvobaja od rutine. Luksuz osvobaja od občutka pomanjkanja. Zabava osvobaja od pritiska uspešnosti.
To, pred čim ljudje bežijo, pove o njih več kot to, kam bežijo. Predvsem pa velja: če tvoje občinstvo ne beži s teboj, bo bežalo z nekom drugim.
No, saj vemo – zaradi pomanjkanja bencina zdaj ne moremo nikamor.
Hvala, ker berete Marketing magazin!
Za dostop do vseh člankov vas vabimo, da se brezplačno registrirate.
Pri MM-u smo pred kratkim prenovili svojo spletno stran, pri projektu pa smo sodelovali s podjetjem Cubes, ki je specializirano za tehnološke rešitve za medije in digitalne platforme.
Na predstavitvi revidiranega Slovenskega oglaševalskega kodeksa je Jaka Repanšek, vodja delovne skupine, poudaril, da je treba kodeks spreminjati s »tresočo roko«.
Tanja Jelača, vodja prodajno-marketinških aktivnosti Podravke in Žita v Sloveniji poudarja, da mora marketing danes soodločati o celotnem sistemu rasti.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
Švicarska blagovna znamka bombonov Ricola ima novo ambasadorko, športno plezalko Janjo Garnbret, ki jo lahko vidite na škatlicah bombonov z osmimi različnimi okusi.
V času, ko potrošnik vedno težje verjame premišljenim oglasom in korporativnim sporočilom, stopa v ospredje nekaj veliko bolj nefiltriranega in pristnega: zaposleni.
Opazili smo, da blagovne znamke v Sloveniji in regiji vse pogosteje posegajo po glasbenem formatu, ki je bližji popkulturnemu izdelku kot klasični kampanji.
V novi rubriki predstavljamo kreativce iz regije, ki nas navdušujejo s svojimi kampanjami in projekti. Prva med njimi sta Jelena Fiškuš in Sean Poropat, tandem, ki stoji za Studiem Sonda iz Vižinade.
Na predstavitvi revidiranega Slovenskega oglaševalskega kodeksa je Jaka Repanšek, vodja delovne skupine, poudaril, da je treba kodeks spreminjati s »tresočo roko«.
Tanja Jelača, vodja prodajno-marketinških aktivnosti Podravke in Žita v Sloveniji poudarja, da mora marketing danes soodločati o celotnem sistemu rasti.
Jesper Toubøl, predstavnik Skupine LEGO, poudarja, da trajnostna rast ne izhaja iz posameznih kampanj, temveč iz sistema, ki povezuje izdelke, kanale, podatke, izkušnjo in kulturo podjetja.
Umetna inteligenca ne spreminja le tega, kako delamo, temveč tudi to, kako razmišljamo o inovacijah, trendih in vlogi marketinga v podjetjih, je poudaril ustanovitelj TrendWatchinga Reinier Evers.
»V svetu, kjer vse merimo v podatkih, se najgloblje razlike še vedno rojevajo v občutku,« piše Anja Humljan, arhitektka, specializirana za čustveno obikovanje in senzorično znamčenje.
Če boste ta teden v Portorožu, lahko na SMK prisluhnete Simonu Cetinu, ki bo govoril o marketinških izzivih v ekonomiji agentov. Še prej pa preberite njegovo KoluMMno iz majskega MM-a.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
»Nevtralnost znamk ne ščiti. Nevtralnost jih dela irelevantne,« piše Petra Krulc, regijska izvršna direktorica strateške kreativnosti v agenciji Futura DDB.
Naroči se na novičnik
+ dostopaj do najnovejših vsebin
Vaše naročnine ni bilo mogoče shraniti. Prosimo, poskusite znova.
Vaša naročnina je bila uspešno aktivirana.
Marketing magazin
Namestite aplikacijo
Namestite aplikacijo
Tapnite Deli □↑ v spodnjem meniju,
nato »Dodaj na začetni zaslon«.