Kako je marketing »pognal« Dirko po Franciji

»Če vas prav razumem, predlagate dirko po Franciji?«

Idejni oče in prvi organizator Dirke po Franciji je Henri Desgrange, ki je kot urednik delal za športni časnik L’Auto (predhodnik današnjega L'Equipa). Ta se je leta 1903 še kot mlada publikacija (ustanovili so jo leta 1900) soočal z zelo nizko naklado in uprava je iskala načine za njeno povečanje. Desgrange si je kot nekdanji kolesar želel pridobiti tudi bralce, ki se tako ali drugače zanimajo za kolesarstvo. Ideja o kolesarski dirki po matični državi kot načinu promocije časopisa je tako dobila zeleno luč na enem od kriznih sestankov. Izvorno idejo naj bi sicer prispeval mladi novinar L'Auta Géo Lefèvre, ki je dobil navdih pri takrat v Franciji priljubljenih šestdnevnih dirkah. »Če vas prav razumem, gospod Géo, predlagate Dirko po Franciji?« naj bi ga takrat vprašal Desgrange in dirka je dobila uradno ime.

Zmagovalec prvega Toura prejel 6.075 frankov, letošnji bo prejel pol milijona evrov

Prva Dirka po Franciji oziroma Le Tour je po nemalo zapletih in spremembah (spremenili so med drugim datum začetka in znižali štartnino) potekala med 1. in 19. julijem 1903. Skupna trasa je bila 2.500 km, za nagrade pa so organizatorji namenili 20 tisoč frankov. Med 60-imi nastopajočimi (ki naj bi bili milo rečeno zelo različno pripravljeni) jih je le 21 pripeljalo na cilj. Zmagal je Maurice Garin, ki je za zmago prejel 6.075 frankov (za tiste čase precejšnjo vsoto). Zmagovalec danes prejme 500 tisoč evrov.

Če imajo organizatorji v zadnjih letih veliko težav z dopingiranimi kolesarji, pa so imeli na začetku 20. stoletja povsem drugačne težave. Številni so si namreč poskušali na vse načine skrajšati pot do cilja. Zmagovalec prve Dirke po Franciji Maurice Garin (na fotografiji) je npr. leta 1904 uporabil kar vlak, a so ga opazili in bil je diskvalificiran. (Foto: Getty Images)

Presegli zastavljene cilje - dvakrat

No, znameniti »Tour« je tako ali drugače presegel osnovni cilj. Naklada L'Equipa se je po prvi dirki skoraj potrojila (iz 25 tisoč na 65 tisoč), do leta 1908 pa že dosegla 500 tisoč izvodov. Največja naklada naj bi bila po Desgrangejevih navedbah 854 tisoč, in sicer med Tourom leta 1933. Naklado in prepoznavnost so povečali do te mere, da je vmes veliki tekmec Le Velo prenehal izhajati. Dirka pa je presegla svoj prvotni namen tudi tako, da je postala najpomembnejša kolesarska dirka na svetu in eden od osrednjih športnih dogodkov poletja, ki ga danes prenašajo v več kot 188-ih državah.  Nosilci rumene majice so v zgodovino zapisani z zlatimi (rumenimi?) črkami. Tudi pri MM-u verjamemo, da bosta te časti letos deležna ime in priimek Slovenca.