Kdo bo oblekel slovenske olimpijce v Los Angelesu?

Na javno objavljen razpis za oblikovanje slovenske olimpijske kolekcije Los Angeles 2028 je Olimpijski komite Slovenije prejel enajst predlogov, strokovna komisija pa je med njimi izbrala tri finaliste. Kot so sporočili, so ti izkazali visoko raven strokovnosti, oblikovalske zrelosti in razumevanja posebnosti olimpijskega okolja.

Strokovno komisijo poleg predstavnikov Olimpijskega komiteja Slovenije sestavljajo Jure Tovrljan, Matea Benedetti in Radovan Arnold. Med finaliste pa so se uvrstili modna oblikovalka in olimpijka Cilka Sadar, modna oblikovalka Sara Valenci ter oblikovalski studio Studio Ljudje z Emilom Kozoletom in Žigo Artnakom; Akinora Celin, za katero stojita modna oblikovalka Mojca Čelin ter umetniška in kreativna direktorica Petja Selan; ter modni oblikovalki Nika Močnik in Julia Arnšek.

»Velik interes za sodelovanje pri ustvarjanju olimpijske kolekcije pomeni, da slovenski oblikovalci, kreativni studii in strokovnjaki z različnih področij prepoznavajo olimpijsko kolekcijo kot projekt nacionalnega pomena in kot priložnost, da soustvarjajo podobo slovenskih športnic in športnikov,« pravi Matic Švab, poslovni direktor Olimpijskega komiteja Slovenije.

Končna odločitev o oblikovalki oziroma oblikovalcu slovenske olimpijske kolekcije Los Angeles 2028 bo predvidoma sprejeta julija letos, kolekcija pa bo javno predstavljena pred odhodom na olimpijske igre.

Olimpijska kolekcija je vizualna pripoved države

Spomnimo, pri Marketing magazinu smo v začetku leta ob predstavitvi slovenske olimpijske kolekcije za Milano Cortino 2026 že odprli vprašanje, da olimpijska garderoba presega zgolj vprašanje oblačil.

O tem, kaj takšna kolekcija predstavlja za identiteto, ponos in gospodarski potencial države, sta za MM takrat razmišljala Petja Selan, kreativna direktorica pri Publicis Groupe Slovenija, in Gregor Žakelj, ustanovitelj studia Visual Brain Gravity.

Žakelj je opozoril, da bi nas moral pogled na slovenske navijaške tribune z vidika znamčenja že leta skrbeti, saj Slovenija po njegovem mnenju še vedno nima dovolj enotne vizualne govorice. Selan pa je poudarila, da olimpijska kolekcija ni le športna oprema, temveč tudi vizitka gospodarstva, turizma in samozavesti države. Oba sta se strinjala, da se funkcionalnost in estetika danes ne izključujeta več ter da bi morala olimpijska podoba veliko bolj jasno pripovedovati zgodbo Slovenije.

Istega dne smo na MM-u predstavili tudi neizbrani koncept mednarodno priznane oblikovalke Izadore Verlič, ki je v sodelovanju s Futuro za OKS pripravila idejo kolekcije, narejene »iz Slovenije«. Gre za predlog, ki je slovensko olimpijsko podobo gradil na naravi, gozdovih, dolinah, poljih in morju ter jo prevajal v trajnostne materiale in močne vizualne elemente. Med drugim so si avtorji zamislili puhovke v cvetju, dodatke iz hmelja, plastiko iz morja v torbah, grozdje v rokavicah in kape iz morskih alg.

Projekt je pokazal, kako ambiciozno, prepoznavno in drzno bi lahko olimpijska kolekcija nagovorila svet, če bi jo razumeli kot strateški komunikacijski projekt, ne le kot obvezno opremo športnikov.