Kdo je napisal ta članek?

Uporaba umetne inteligence (UI) za pisanje vsebin in novic ni nič novega. Tiskovna agencija Associated Press je finančna poročila, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, začela objavljati že leta 2014.  Od takrat so tudi drugi mediji, kot sta na primer Washington Post ali agencija Reuters, razvili lastno tehnologijo za pisanje s pomočjo umetne inteligence. 

Najprej so UI uporabljali za ustvarjanje predlog za poročanje o športnih rezultatih. Umetna inteligenca ali »program« pridobi imena ekip in igralcev, čase, datume in rezultate iz različnih virov ter jih dopolni s pomočjo »naravnega« jezika, da ustvari berljiv članek s pisanimi podrobnostmi. 

Še pred nekaj leti je bila ta tehnologija izključno v lasti medijev, ki so si lahko privoščili nakup in uporabo. Danes lahko UI vsakdo uporablja in v nekaj sekundah ustvari članek ter ga z malo tehničnega znanja objavi na spletu. Pri NewsGuard so odkrili skoraj 50 spletnih strani, ki objavljajo vsebine, ki jih je ustvarila generativna umetna inteligenca. Vsebine so se jim zdele »nizke kakovosti« in namenjene le »lovu na klike«. 

Nekatere tovrstne strani so narejene za zaslužek z oglaševanjem in partnerskimi povezavami za bralce. Druge pa so lahko nevarne, preko njih se širijo dezinformacije, teorije zarot ali propaganda. 

Že brez UI ali robotov, ki neprestano ustvarjajo vsebine, je na internetu ogromno napačnih informacij. Takšne objave nastajajo neverjetno hitro, so nepreverjene in zavajajoče. Pravi cunami takšnih novic je bilo mogoče zaslediti v času covida-19, kar je povzročalo dodatno zmedo med že tako prestrašeno javnostjo. V času, ko smo spoznali še veliko bolj nevarne ponarejene posnetke, t. i. »deepfake«.

Kršitev avtorskih pravic 

Veliko UI-spletnih portalov obstaja samo tako, da prepišejo in ponovno objavijo članke, ki jih generirajo resni mediji, kot je CNN.  Podatki so pogosto prekopirani iz avtorsko zaščitenih del, ki jih ustvarjajo pisci in novinarji. Pri tem so mnoge takšne strani anonimne, kar otežuje odkrivanje in ukrepanje proti ljudem, ki z uporabo umetne inteligence kršijo avtorske pravice. Glede na trenutno stanje vse skupaj sodi v »sivo območje«, saj ne obstajajo zakoni, ki bi prepovedovali »ustvarjanje« vsebin z umetno inteligenco.

Širjenje senzacionalističnih naslovov 

Mnogi članki, ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence, so namenjeni izključno oglaševanju. Programi iščejo ključne besede, preko katerih bodo članki na iskalnikih visoko uvrščeni. UI se »nauči« ustvarjati zanimive, šokantne ali strašljive naslove, ki spodbujajo h klikanju. Ljudje pri branju postajajo manj pozorni in se zadovoljijo s slabšimi vsebinami. 

Kako se lahko zaščitimo? 

1. Razvijati in uporabljati je treba tehnologije za prepoznavanje avtomatsko generiranih vsebin. S pomočjo prepoznavanja vzorcev in analize jezika je takšne vsebine mogoče hitro prepoznati. 
2. Krepitev medijske pismenosti. Spodbujanje kritičnega razmišljanja in razvoj sposobnosti prepoznavanja in preverjanja verodostojnih virov informacij sta ključna. 
3. Ukrepi za odgovornost in transparentnost. Mediji bi morali biti transparentni glede uporabe umetne inteligence pri ustvarjanju vsebin ter jasno označevati avtomatsko generirane članke. Prav tako bi morali prevzeti odgovornost za kakovost svojih vsebin in sprejeti ukrepe za preprečevanje širjenja dezinformacij.
4. Pravna zaščita avtorskih pravic. Potrebno je osvežiti in pripraviti zakonodajo za zaščito ustvarjalcev vsebin.
5. Spodbujanje raznolikosti v medijski krajini. Podpora neodvisnim medijskim organizacijam in raznolikim glasovom je ključnega pomena za ohranjanje pluralizma mnenj in preprečevanje homogenizacije vsebine. 
6. Spremljanje in regulacija. Potrebno je nadzorovati in spremljati delovanje UI-portalov ter jih sankcionirati, če pride do zlorab ali zavajanj. 

Samo s skupnimi prizadevanji tehnoloških podjetij, medijskih organizacij, vlado, akademsko skupnostjo in uporabniki lahko omogočimo učinkovito zaščito pred zlorabo umetne inteligence v medijskih vsebinah.