Staro je minilo, novo šele prihaja

Že kar nekaj časa skorajda vsi v en glas bentimo o tem, kako so se časi spremenili. Svet je (upajmo) končal svojo afero s koronavirusom, a se žal podal v novo obdobje nestabilnosti, vojne in energetskih kriz. Obzorje je resnično posejano s črnimi, grozečimi oblaki, ki sejejo strah med ljudi. In verjetno bodo še vrsto let. A ljudje smo se vedno naučili prilagajati. Ne samo ljudje iz naše panoge. S čemer koli nam že svet in življenje postrežeta, najdemo načine, kako preživeti, kako se posvetiti prihodnosti, ki bo lepša, boljša in predvsem dobičkonosnejša od trenutnega stanja. Nihče pač ne mara negotovosti in životarjenja.

In prav to je ključ do vprašanja, ki bi si ga morali zastavljati bolj kot, kako se je spremenil svet. Vprašati se moramo predvsem, kako smo se spremenili mi. Ljudje. Naše razmišljanje, naše navade, naši vzorci in ne nazadnje naše vrednote. In stvari, ki jih počnemo – naše znamke, ki so vedno odraz ljudi, ki jih ustvarjajo.

Sprememba na staro?

A večina ljudi se v želji po boljši prihodnosti ne opira na (realno) stanje, ki je pred nami in vedno le išče načine, kako bi se vrnili v tiste »dobre stare čase«. Tiste predkoronske in predkrizne čase, ko je bilo seveda vse lepše. Ko smo se brezskrbno in brezmaskno družili ter svoj trdo prigarani šop evrov z užitkom zapravljali za svoje najljubše znamke. Čas, na katerega zdaj gledamo tako nostalgično. Čas, ki ga nismo znali ceniti, ko smo ga imeli. Čas, ki nam postavlja okvirje za prihodnost.  Na vprašanje, kaj bi si želeli od prihodnosti, seveda večina odgovori le: »Vse to, kar smo izgubili! Nič več. O.K, mogoče še nekaj malega več. Čist mejčkn, bonbonček.«

A vendarle nas zgodovina in zakoni fizike učijo da časa, ki je bil – ni več. Izginil je, za vse večne čase. To je seveda že zdavnaj odkril MZ Hektor oz. skupina Melos v svojem megahitu Poletja ni več.

Poletja ne bo, poletja ne bo,

izginilo bo.

Ostal bo spomin na iskanja,

bilo je lepo.

Ne glede na vse naše trude in napore tega časa, tega sveta in teh emocij ne moremo priklicati nazaj. Lahko se trudite in snemate cmerave nostalgične oglase z vsemi komadi, ki bodo refleksno priklicali vsa občutja preteklih časov. A ko se oglas konča, tako kot dober film v kinodvorani, so gledalci prisiljeni stopiti skozi velika dvokrilna stranska vrata na temno parkirišče, kjer jih z odprtimi rokami pričaka realnost. Jim stopi nasproti z nasmehom na ustih – tako kot nek star dober prijatelj, ki ste ga srečali po nekaj letih –, jih trdno objame in jih, kot starega zakonca, pod roko pospremi do avtomobila. In v tem trenutku tisti nostalgični namišljeni občutek izgine.  Realnost seveda dobro ve, da je nostalgija le minljiv občutek, ona pa je tu z vami. Za vedno.

Pozabite na preteklost,  time to move on

Tako je (tudi na podlagi vizionarskih modrosti MZ Hektorja) edino smiselno, da se v času, ki prihaja, ne osredotočamo na to, kar bi lahko obnovili, temveč na vse, kar lahko ustvarimo in poustvarimo na novo. Zakaj bi se vračali k staremu, če imamo lahko vse novo? Čisto novo, izboljšano novo, popravljeno-glede-na-tisto-kar-je-bilo novo. Mar ni to premisa, ki je gonilo naše panoge oz. naše civilizacije nasploh?

Seveda so stvari, ki jih je vredno obdržati; nikoli nisem bil človek anarhističnih nazorov. Svet je vendarle skozi stoletja gradil na stvareh, ki jih je bilo vredno prenašati iz generacije v generacijo. A vendarle tudi te niso bile vedno enake in tudi v časih pred nami te ne bodo povsem takšne, kot so bile. Tega se moramo jasno zavedati in marsikdo bo žal pač moral pogoltniti to grenko pilulo. Out with the old, in with the new! (ven s starim, noter z novim, op. ur.) bi se moral glasiti naš moto v teh novih, pokriznih časih.

Odkrijte svojo novo plat

Novi časi, novi mi? Tako kot se spreminjajo časi se seveda moramo znati razvijati tudi mi in naše znamke. Kar res ni pametno, še manj pa finančno koristno, je obstati v nekem času in prostoru, v katerem smo bili bodisi uspešni bodisi privlačni. Še manj koristno je seveda poskušati ta čas podoživljati in umetno oživljati, medtem ko se drugi okoli vas osredotočajo na nove cilje in nova doživetja. Kot žalostne podobe ljudi, ki so za vse večne čase obstali v nekem specifičnem slogu oblačenja – ker je to seveda bilo obdobje, ko so bili najbolj zaželeni. Ali pa politiki, ki ne glede na zdajšnje težave ljudstva vehementno zahtevajo neke pretekle čase in  prastare rešitve. Obsojeno na poraz. »Piši kuči, propalo« (ali iz te moke ne bo kruha, op. ur.).

Tako ni čas za »make brands great again« (naredimo blagovne znamke spet velike, op. ur.), ampak »make brands relevant again« (naredimo blagovne znamke spet relevantne, op. ur.). Ne obstanite. Lahko za trenutek zaprete oči in podoživite svojo uspešno ali manj uspešno preteklost, a le hitro odprite oči in se polno posvetite trenutnemu zeitgeistu. Uporabite vso kreativnost, ki jo premorete, zadajte si nove cilje, nove smernice in osvežen pogled na svet. Takšen, ki bo le vaš. Takšen, ki bo prinesel spremembe na boljše. Takšen, ki bo na sedanjost in realnost gledal s takšno mero sentimentalnosti kot na tiste nostalgične čase. New you (novi ti, op. ur.), ki bo usklajeno hodil z roko v roki z novim svetom. Kdo ve, mogoče je najboljše obdobje za vas in vaše znamke šele pred vami.

* No shit, Sherlock! (ali lepše A daj no, Sherlock!, op. ur.)