»Izkoreninila bi vse, kar nas žali ali podcenjuje«

Letos ste kot predsednica žirije tekmovanja Outstanding naredili preskok in pripravili navodila in kriterije, ki postajajo stalni del tekme. Kaj je bil glavni razlog za to prenovo – kaj ste želeli najbolj poenotiti ali izboljšati?

Outstanding je bil ustanovljen z namenom izboljšanja kakovosti zunanjega oglaševanja v Sloveniji. Kljub trudu, ki so ga strokovnjaki v žirijah v zadnjih petnajstih letih vlagali v to, pa do napredka prihaja počasneje, kot smo si želeli. Zato smo letos uvedli jasna merila za ustvarjanje in ocenjevanje, ki temeljijo na specifiki medija. Upamo, da bomo z njimi dobili jasne argumente, zakaj je določeno delo dobro oz. visoko ocenjeno, neko drugo pa malo manj. Predvsem pa upamo, da nam bodo merila v prihodnje pomagala pri ustvarjanju boljših del v zunanjem oglaševanju, saj bo bolj jasno, katere »cilje« zasledujemo pri ustvarjanju.

Kateri kriteriji pa so za vas osebno najpomembnejši, ko morate med kopico kreativnih rešitev na področju zunanjega oglaševanja izbrati zmagovalne? In nasprotno – kakšna dela se zagotovo niso mogla prebiti v ožji izbor?

Med nominacije in nagrajence so se po moji oceni prebila tista dela, ki so »odkljukala« vsaj dve ali tri ključna merila, ki smo si jih zastavili. Vsekakor pa v ožji izbor desetih najboljših ne sodijo dela, ki ne odstopajo od povprečja vsaj v enem merilu.

Kakšna je po vašem mnenju odlična ideja v zunanjem oglaševanju? Kaj mora vključevati, da si jo v tistih nekaj sekundah, ko jo mimoidoči/mimovozeči zazna, ta tudi zapomni?

Dobra ideja je najprej opazna, ker temelji na močni ideji oziroma vpogledu, nato jasna oziroma razumljiva, na koncu pa zapomnljiva. Če kaj od tega manjka, delo po mojem mnenju ni primerno za nagrado v zunanjem oglaševanju. Seveda pa mora biti izvedba vsaj korektna, delo pa mora jasno podpirati blagovno znamko.

Kdaj je zunanje oglaševanje prijazno do okolja, v katero je umeščeno, in kdaj postane vizualno onesnaženje? Imate svoj osebni »test zdravega okusa«, po katerem ločujete prvega od drugega?

Kadar zunanje oglaševanje žali ljudi ali estetiko, ponižuje ali podcenjuje, je zame to zagotovo oglaševalsko onesnaženje. V zadnjih letih smo bili žal priča kar nekaj oglasom, ki niso sodili na zunanje oglasne površine, formula pa je bila v večini podobna – ustvarjalci se verjetno poskusili biti drzni in opaženi, pa jim je uspelo le močno prekoračiti mejo dobrega okusa. Krepiti opaženost na račun žaljenja ali podcenjevanja je za moje pojme kar velik prekršek.

Kje se oglaševanju na zunanjih oglasnih površinah danes največkrat zalomi? V ideji, izvedbi ali v pogumu naročnikov in njihovih agencij?

Mislim, da se največkrat zalomi pri iskanju prave kombinacije besede in vizuala ali animacije, ki naj bi skupaj sporočala močno in zapomnljivo zgodbo. To sicer ni tako zelo preprosto, saj je pri zunanjih oglasih na voljo manj elementov kot v drugih oglaševalskih formatih.

Kateri trend na področju zunanjega oglaševanja vas trenutno najbolj veseli – in kateri vas najbolj spravlja ob živce?

O trendih težko govorim, vsaj pri nas, ker jih ni zaznati. Najbolj bi me sicer iskreno veselil trend napredka, a ker ga žal ni, mislim, da me ravno to najbolj žalosti.

Če bi imel Outstanding »črno listo« in »zlati standard«, katero prakso bi kot predsednica žirije najraje izkoreninili iz slovenskega zunanjega oglaševanja?

Zagotovo bi izkoreninila vse, kar nas žali ali podcenjuje. In absolutno bi si želela več zanimivih in inteligentnih rešitev, kjer zunanji oglas ni zgolj ena od rutinskih nalog v kreativnem procesu, ampak za njim stoji konkreten razmislek in kanček poguma.