»V projekt gremo radi rahlo naivno in zelo entuziastično«

Nedavno so prejeli nagrado German Design Award 2024 za naslanjač Dika, ki so ga zasnovali za hrvaškega proizvajalca Nunc. V portfelju TAK kolektiva pa se najdejo tudi drugi pohištveni kosi in še kakšnega bi si želeli zasnovati, saj jih zelo zanima uporabno, premišljeno in lepo pohištvo, ampak ocenjujejo, da je z vidika razvoja lastnih blagovnih znamk slovenska lesna in pohištvena industrija žal na mrtvi točki. Vmes se ozirajo po regiji in prostorski vidik raje upoštevajo pri oblikovanju razstav. Za različne muzeje po Sloveniji so do zdaj zasnovali preko dvajset postavitev razstav.

Naslanjač Dika ima ogrodje iz masivnega lesa in oblazinjenje iz hladno lite pene. Zasnovali so ga za hrvaško znamko Nunc in je prejemnik German Design Award 2024. (Foto: Nunc)

Kako je nastal naslanjač Dika?

Jernej Koželj: To je sicer prvo sodelovanje našega kolektiva z Nunc, to je dizajnerska divizija Ancona Grupe iz Slavonije, ki se sicer ukvarja s contract projekti, večjimi projekti opremljanja hotelov in lokalov. Naše poznanstvo sega na začetke našega kolektiva, ko sva leta 2015 midva z Maticem z modularnim pohištvenim kosom Kredenca sodelovala na natečaju Young Balkan Designers (YBD), ki ga danes Nunc organizira skupaj s kulturnim združenjem Mikser iz Beograda. Takrat sva Kredenco, skupaj z drugimi izbranimi kosi, predstavila na kölnskem pohištvenem sejmu in tednih oblikovanja na Dunaju, v Istanbulu, Beogradu, Plovdivu, Zagrebu, dobila sva tudi enomesečno rezidenco v Skopju. Zmagovalce YBD je Nunc pozneje povabil k sodelovanju. Naslanjač Dika smo skupaj razvijali skoraj dve leti.

Hrvaški Nunc je primer blagovne znamke iz regije, ki ji je uspel prodor na zahteven evropski oziroma svetovni pohištveni trg. Zakaj jim uspeva?

Matic Lenaršič: V naši regiji je veliko poskusov, kako iz nič nekaj narediti. Podjetja stavijo na brezčasen slog in kakovost z nekoliko cenejšo delovno silo in predvsem z veliko znanja v obdelavi lesa. Takšna primera sta tudi bosanska Artisan in Gazzda. Vsak hitro ugotovi, da je zelo težko, ko išče svojo pozicijo in diferenciacijo na trgu z veliko konkurenco. Zgodba o uspehu je tudi hrvaška Prostoria, vendar je to posledica velikih vlaganj nekoga, ki se zaveda pomena blagovne znamke in prepoznavnosti. Deset let so intenzivno vlagali in bili nenehno prisotni na sejmih v tujini.

Jernej Koželj: Ogromno je dobrih idej, redki pa se zavedajo, da vsaka ideja, pa če je še tako dobra, terja veliko vlaganja in časa. Oblikovanje, marketing, na koncu vse stane.

Pomembne dogodke v tujini ste obiskali tudi s kavčem Oto, ki ste ga zasnovali za slovenski Kauch.

Matic Lenaršič: Blagovna znamka Kauch izhaja iz dobrega, prepoznavnega lokalnega tapetništva. Stranke so k njim največkrat prišle po rešitve, izdelane po meri. Lastnik Luka Debevec je želel to preseči in izdelati kakovostne, lastne proizvode, s katerimi je pozneje zgradil blagovno znamko in prepoznavnost, kar podjetje osvobodi vsakokratnega izumljanja nove konstrukcije in prinaša višjo dodano vrednost.

Oto je modularen sistem sedežne garniture, ki je prejel Znak odličnosti 2021, ki ga Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) podeljuje izbranim slovenskim oblikovalcem in ustvarjalcem. (Foto: Peter Škrlep)

Od Kredence do Dike je minilo približno deset let. Kako se v zadnjih letih spreminja pohištveni segment?

Matic Lenaršič: Način življenja in način razumevanja lastnega imetja se spreminjata. Spletna prodaja pohištva je bila pred leti nepredstavljiva, s točke nič je zrasla na to, kar je danes. Ni več nenavadno, če kavč kupiš preko spleta. Včasih je veljalo, da se moraš na stol usesti in na kavč uleči, danes pa izbiraš na podlagi vrednot blagovne znamke. Blagovne znamke s tem pridobivajo na pomembnosti.

Kakšne so vaše izkušnje pri gradnji blagovne znamke?

Janžej Marinč: Termo steklenica Hibear je primer, kako lahko dober izdelek zgradi blagovno znamko.

Matic Lenaršič: Termo steklenico Hibear smo zasnovali za ameriškega naročnika in na njej temelji njegovo podjetje. Za stekleničko, ki smo jo lansirali na Kickstarterju, smo tudi prejeli nagradi Red Dot in IF Design Award. Zdaj skupaj pripravljamo naslednji izdelek in s temeljitim preizpraševanjem smo uspeli vsem poznan izdelek – stekleničko za vodo – zasnovati tako, da bo ponujala drugačno uporabniško izkušnjo. Včasih je koristno naročnika spraviti v dvom, ali je to resnično izdelek, ki ga želi, ali je to res ciljna skupina, ki jo naslavlja.

Jernej Koželj: Mi trije smo zelo različni profili, zato na izzive gledamo celostno in z več vidikov.

Matic Lenaršič: V znamčenju se počutimo vedno bolj suverene. V našem okolju je relativno malo priložnosti ukvarjati se samo z znamčenjem v smislu opredelitve izhodišč. Po navadi blagovne znamke soustvarjamo preko naših oblikovalskih rešitev.

Termo steklenica Adventure flask za ameriško znamko Hibear je dobila nagradi Red Dot 2020 in IF Design Award 2021. (Foto: Andrej Lamut)

Kako ste prišli do ameriškega naročnika, s katerim ste zasnovali Hibear?

Jernej Koželj: Preko platforme Upwork. To je bilo po najini uspešni predstavitvi Kredence, vedela sva, da želiva delati skupaj, leta 2016 se nama je pridružil še Janžej in najeli smo prvo pisarno. Zelo naivno smo šli v to, kljub temu, da še nismo imeli dovolj naročnikov.

Matic Lenaršič: Na začetku leta vedno naredimo lasten prodajni načrt, ko pa dobimo prve projekte, se zakopljemo v delo.

Jernej Koželj: Organsko so se nam dogajali novi projekti, zmeraj je šlo od ust do ust, vedno nekoga spoznamo. Smo manjši kolektiv, delamo samo nekaj projektov hkrati.

Matic Lenaršič: Lahko smo izbirčni. Ne maramo delati projektov, ki nam niso blizu.

Jernej Koželj: Radi gremo malo naivno in zelo entuziastično v projekt. Na koncu to vedno prinese dober rezultat.

Janžej Marinč: Če delaš stvari, ki te veselijo, sploh nimaš občutka, da delaš.

Članek lahko v celoti preberete v Marketing magazinu #514. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.