milenaj
Intervju

»Smo kreativna agencija z digitalnim srcem«

Milena Jakovljević je pred desetimi leti skupaj s sestrama Nino Jakovljević in Sonjo Vlašič ustanovila digitalno agencijo Mediodrom, zadnji dve leti znano kot DROM agency.

Agencija se je v tem času trdno zasidrala v slovenskem digitalnem okolju in pobrala kopico najprestižnejših nagrad za digitalno komuniciranje, ki so se jim nedavno pridružile še tri zlate in velika nagrada DIGGIT. Pri Marketing magazinu smo se zaradi njenega dragocenega prispevka k razvoju slovenske digitalne oglaševalske krajine odločili, da prav Mileni Jakovljević podelimo zlati likalnik, ki ga zdaj že tradicionalno podeljujemo na dogodku DIGGIT.

Naj uvodoma pojasnimo, kaj pomeni nagrada zlati likalnik. Ko smo pred leti razmišljali o imenu nove nagrade na DIGGIT-u, dogodku, posvečenem digitalnemu komuniciranju, nam je na misel prišlo, da je beseda, ki najbolj opredeljuje dobo družbenih omrežij, »like« oziroma »všeček«. Od »likeanja« do »likanja« nas je torej ločila samo ena črka, do ideje o retro likalniku pa tudi ni bilo več daleč. Do zdaj smo pri Marketing magazinu, kjer od leta 2019 samostojno organiziramo DIGGIT, podelili zlate likalnike dvema posameznika za njune izstopajoče dosežke v slovenskem digitalnem okolju, in sicer Matjažu Klanjšku (Celtra) in Simonu Cetinu (iPROM).

Letos se jima je pridružila predstavnica nežnejšega spola, kar je za Mileno Jakovljević še dodatna potrditev, da »punce zmorejo«. To je s sestrama še kako dobro dokazala v zadnjem desetletju, saj se njihova agencija ponaša z izjemno rastjo; le v zadnjih treh letih se je DROM agency s 15 zaposlenih razširil že na 32. Lansko leto je bilo celo najbolj uspešno zanje, saj so dosegli rekordno rast in prihodke, predvsem zaradi novih regijskih naročnikov in novih, večjih projektov za obstoječe naročnike.

Agencija ima svoje korenine v Novem mestu, rojstnem kraju sester Jakovljević, kjer imajo še vedno pisarno z desetimi zaposlenimi in jo nameravajo tudi obdržati, saj vse tri čutijo odgovornost do mesta, v katerem živijo. Pred petimi leti so svojo podružnico odprli tudi v Ljubljani. Na Krakovskem nasipu so našli idealno lokacijo, luksuzno poslovno vilo, kjer ni težko najti navdiha za ustvarjanje in porajanje kreativnih idej. Svetla, sodobno opremljena hiša – seveda je čutiti ženski čut za estetiko – se ponaša tudi z velikim vrtom, kjer se lahko člani ekipe (v Ljubljanih jih dela že 15, več kot v Novem mestu) sprostijo s pogledom na velik meščanski vrt. V tem čudovitem okolju, ki ne daje slutiti, da je le streljaj oddaljeno od mestnega vrveža, sva se pogovarjali z letošnjo prejemnico zlatega likalnika, ki je bila tega priznanja izjemno vesela. Z energično in optimistično naravnano sogovornico sva se dotaknili začetkov njihove agencije, ki je imela ob odprtju z vidika današnjih uspehov skromno ambicijo – postati najboljša digitalna agencija na Dolenjskem –, se posvetili sodelovanju z naročniki, s katerimi gradijo dolgoročne odnose, in govorili tudi o edinstveni kulturi agencije, s katero uspejo privabljati in zadržati nadarjene zaposlene.

milena2

Milena, kakšni občutki so vas navdajali, ko smo vam sporočili, da boste tokrat vi prejeli naš zlati likalnik?

Zelo mi je bilo toplo pri srcu. Najlepše je dobiti priznanje od nekoga, ki spremlja tvoje delo. Hvaležna sem ekipi Marketing magazina, predvsem pa našim naročnikom ter sestrama Nini in Sonji. V takšni zgodbi pač nikoli nisi sam. Sam lahko prideš le do določene točke, od tam naprej pa za uresničevanje svojih ciljev potrebuješ tudi druge ljudi. Za nas, ki se že ves čas trudimo, da bi ustvarjali svojo zgodbo, je to priznanje dodatna potrditev, da smo na pravi poti in da sprejemamo prave odločitve.

Ali sicer sami sebe vidite kot osebo, ki resnično premika meje digitalnega komuniciranja v Sloveniji in uvaja nove trende?

Malce težko mi je o tem govoriti zase. Zavedam se, da smo ženske pogosto preskromne, ko govorimo o svojih dosežkih, in se ne znamo potrkati po prsih. Stroka je že večkrat potrdila, da delamo prave stvari, pri čemer pa meni največ pomeni, ko s svojimi projekti nekomu spremenimo ali izboljšamo življenje. Zagotovo meje poskušam premikati, upam, da mi jih tudi uspeva.

Že ves čas, odkar imate svojo agencijo, ste aktivni tudi v žirijah različnih tekmovanj v digitalni kreativnosti; med drugim ste bili večkrat članica žirije za nagrade diggit, bili ste tudi predsednica žirije. Zakaj se vam zdi tako pomembno, da tudi na takšen način prispevate k stroki?

Izjemno rada sodelujem v žiriji Diggita. Spominjam se, v kako veliko čast mi je bilo, ko sem bila prvič povabljena vanjo. Seveda sem bila sprva malce prestrašena, bolj previdna, zdaj, po petih letih pa sem s pridobljeno kilometrino pridobila precej več samozavesti; veliko bolje poznam tudi celotno digitalno krajino in naročnike. V vsakem žiriranju, katerega del sem bila, sem se ogromno naučila in dobila dragocen vpogled v trenutno dogajanje. Takšen pregled letine je pomemben za vsakogar, ki deluje v oglaševalski stroki, saj na ta način začuti utrip industrije in v katero smer gre. To je v primeru naše agencije tudi priložnost za učenje celotne ekipe. Po skoraj vsakem festivalu ali tekmovanju tako v Sloveniji kot tujini z ekipo pogledamo predstavitvene filme in jih pokomentiramo. Tudi na ta način si namreč širimo obzorja. Čeprav je slovenska digitalna industrija vsako leto na višji ravni, pa moramo spremljati, sčasoma pa tudi ustvarjati globalne trende, če želimo napredovati v našem razmišljanju.

Česa pa nam primanjkuje v primerjavi z digitalno razvitejšimi državami? So to samo skromnejši proračuni ali še kaj drugega?

Ne, niso samo proračuni (smeh). Seveda je tudi to eden od dejavnikov, če smo iskreni, v prvi vrsti pa menim, da smo v Sloveniji zelo iznajdljivi. Naši ustvarjalnost in inovativnost se pogosto kažeta prav v tem, da znamo za skromnejši proračun, za katerega v tujini ne bi niti mezinca premaknili, ustvariti resnično zanimive rešitve. A po drugi strani nam primanjkuje poguma in drznosti. No, mi s tem nimamo težav, kvečjemu nas včasih zanese predaleč (smeh). Imamo se za zelo svobodomiselne, kar pripisujem tudi dejstvu, da je povprečna starost članov naše ekipe dokaj nizka. Toda pri nekaterih drugih agencijah, predvsem pa pri slovenskih naročnikih, resnično pogrešam več drznosti, to, da bi si upali naslavljati družbeno pomembne tematike, ki so včasih tudi kontroverzne. Res je, da je to globalen trend, a je več kot relevanten tudi za nas. Moje mnenje je, da bodo blagovne znamke, ki se ne bodo posvečale širšim družbenim vprašanjem, čez deset let že popolnoma zastarele. Če se ne bodo poistovetile z vrednotami, ki so blizu mlajšim generacijam, Z in alfi, ki prihaja za njimi, jih te ne bodo več upoštevale, zanje jim bo vseeno. Ne zadostuje, da le opozarjajo na pereče  težave v družbi, ampak je pomembno, da dejansko nekaj naredijo. Če je še pred nekaj leti zadostovalo, da so se zgolj deklarirale, da podpirajo nekoga, ki se bori za dobro stvar, pa se pričakuje, da zdaj same prevzamejo pobudo in ustvarijo nekaj konkretnega v dobrobit družbe. Seveda morajo blagovne znamke in podjetja ustvarjati dobiček; to je njihov prvi cilj in dolžnost. Ne nazadnje jim kot agencija pomagamo prodajati in se tega tudi zavedamo. Idealno bi bilo, če bi podjetja poiskala pravo mero med enim in drugim, torej družbenim udejstovanjem in dobičkonosnostjo.

Ste na podobnih izhodiščih, torej, da poskušate delati nekaj dobrega za družbo, s sestrama agencijo gradile že od vsega začetka?

Ko smo z Nino in Sonjo ustanovile Mediodrom, je bila naša vizija oziroma cilj, da postanemo najboljša digitalna agencija na Dolenjskem. V letu 2017, ko smo si zastavili cilj, da v roku treh let osvojimo naziv naj digitalne agencije na WEBSI, pa smo to lovoriko že uspeli dobiti –takrat nas je bilo v ekipi samo sedem. Zdaj, deset let pozneje, ko smo ta naslov že trikrat osvojili in nas poznajo tudi v regiji, so naši apetiti večji. Že dolgo nismo več lokalna agencija in tudi nismo več v tolikšni meri usmerjeni na doseganje določenih poslovnih ciljev, ampak v večji meri na kakovost, ki jo želimo zagotavljati našim naročnikom. In da, želimo delati nekaj dobrega za okolje in družbo ter snovati projekte, ki prispevajo k boljšemu svetu, saj nam to tudi največ da.

Ko ste ustanovile lastno agencijo, ste bili stari komaj 26 let. Kaj vas je vodilo k temu, da se tako kmalu preizkusite v podjetništvu?

Izhajamo iz podjetniške družine. Oče je imel zelo uspešno IT-podjetje v Novem mestu s podružnicami v tujini, ki je delalo dokumentne sisteme za registracijo generičnih zdravil. Sodelovali so z slovenskimi podjetji, a so bili predvsem usmerjeni v tujino, na primer v Nemčijo, države nekdanje Jugoslavije, sever Evrope, Izrael in Indijo. Odrasle smo v okolju, kjer smo spoznale, kaj pomeni biti podjetnik, kako težko je to in kako veliko je odrekanja. Realnost je namreč drugačna, kot si pogosto predstavlja javnost, ki vidi samo vzpone, v resnici pa gre lahko za hude padce. Toda morda imamo prav zaradi tega v sebi uporniški duh, zaradi katerega ubiramo poti, ki niso vedno najlažje. Ko sem se odločala, kaj bi sploh počela v življenju, sem na primer vedela, da si ne želim delovati v preveč korporativnem, strogem okolju, kjer so vsi procesi določeni in ni preveč prostora za drugačno razmišljanje. Nočem biti namreč vkalupljena v nekem strogem okolju in hotela sem nekaj svojega, prav tako tudi Nina in Sonja.

Morda je bilo za marsikoga nepričakovano, da nismo ostale v družinskem podjetju, ampak smo se raje odločile za svojo pot. Vse smo sicer na neki točki delale v tem podjetju, midve z Nino kot študentki, Sonja pa je bila dolgo časa direktorica marketinga in je potem, ko je bilo prodano multinacionalki, v njem prevzela še druge vloge. Zato se nama v Mediodromu v polni funkciji ni pridružila že takoj na začetku, ampak nekaj let pozneje.

Če bi se še enkrat odločala za lastno agencijo, bi zagotovo počakala še nekaj let, da bi si pridobila več izkušenj in več znanja o tem, kako deluje naša industrija, pa da bi vzpostavila tudi več poslovnih stikov. Pri 26-letih mi je bilo resnično težko, saj sem prvič zapustila varno zavetje redne službe in v bistu naredila korak nazaj, saj sem morala začeti povsem z ničle. Bilo je stresno, saj imamo tudi zdaj veliko dela in ekipa se širi, kar je zahtevno upravljati, toda ta boj zdaj je povsem drugačen, kot je bil na začetku.

Pa ste takrat že imele napeljane dogovore s katerim od potencialnih naročnikov, ki vas je spodbudil k odločitvi, da se podate na svoje? Časi vam verjetno niso bili naklonjeni, saj se je Slovenija takrat ubadala s posledicami svetovne gospodarske krize.

Ne, prav nobenega naročnika nismo imele ogledanega (smeh). Pred Mediodromom sem delala v digitalni agenciji SmartAd in podjetja so začela v Facebooku prepoznavati nov zanimiv kanal za komuniciranje z uporabniki. Na SmartAdu smo se v glavnem ukvarjali z oglaševanjem na Googlu, s kolegico pa sva nato prevzeli Facebook, s katerim se do takrat agencije povečini še niso ukvarjale. Zanimanje za Facebook je bilo pri podjetjih precejšnje in svojo priložnost smo v tem prepoznale tudi me. Z Nino sva začeli precej naivno, ampak entuziastično. Najprej sva prevzeli komunikacijo na Facebooku za nekaj malih naročnikov, za  glasbeno skupino in kozmetično znamko, delali sva tudi za dva glasbena festivala ter skrbeli za odnose z javnostmi in urednikovanje spletne strani lokalne gospodarske zbornice. To so bili resnično nestabilni časi, podjetja so se soočala s finančnimi težavami, posledično pa tudi mi, saj smo nekatere račune dobili plačane šele po šestih, devetih ali celo dvanajstih mesecih, kar bi bilo za podjetje, ki ima dva, tri zaposlene, lahko pogubno. A na srečo je čez kakšno leto z nami stopila v stik italijanska agencija, ki je zmagala na natečaju za uvedbo sistema za upravljanje odnosov s strankami (CRM) in digitalno komuniciranje za Renault v regiji Adriatik. Iskali so namreč podizvajalce in tako smo se udeležili natečaja in ga tudi dobili za področje družbenih omrežij in del digitalnega komuniciranja, in to za celotno regijo, zato smo potem poiskali še podizvajalca za Hrvaško in Srbijo.

Renault je še vedno med vašimi naročniki.

Res je, že devet let so z nami. Z vedno bolj odmevnimi projekti, ki smo jih ustvarjali zanj, so se nam počasi začela odpirati vrata tudi drugje in tako se je začela naša rast.

Prav s svojim delom za Renault ste najprej opozorili nase. Zelo odmevna kampanja »Twingospodične« je bila večkrat nagrajena in vas je pravzaprav postavila na zemljevid slovenskih digitalnih agencij. Na WEBSI-ju ste bili doslej trikrat imenovani za naj digitalno agencijo, sami ste postali tudi naj digitalka leta. Kako so nagrade prispevale k vaši prepoznavnosti? So se tudi zaradi njih naročniki v večji meri začeli obračati na vas?

Zagotovo so nam nagrade pomagale tako pri pridobivanju prepoznavnosti in s tem utrjevanju našega položaja na trgu kot tudi pri tem, da so nas potencialni naročniki začeli prepoznavati kot kredibilnega partnerja. Res je, kampanja »Twingospodične«, ki jo je zasnoval Publicis, OMD je skrbel za medijski zakup, mi pa za družbene medije in digitalni razvoj, je bila v partnerstvu s POP TV izjemno odmevna, saj se je močno razlikovala od tega, kar se je takrat izvajalo na slovenskem trgu. Morda je bila, če pogledamo zgolj bero nagrad, še malce bolj uspešna akcija »ZOE odkriva«, kjer je šlo za takrat res inovativen pristop. Na povsem drugačen način smo uporabili tehnologijo, mobilni oglasni format, ki ga takrat, pred petimi leti, še nihče ni poznal, in to povezali z estetskimi vizualnimi materiali in sodelovanjem z vplivneži.

Po teh odmevnejših projektih so do nas začeli prihajati tudi drugi naročniki. Za Lidl Slovenija tako delamo že šest let, z A1 Slovenija že peto leto, tudi Atlantic Grupa je naš dolgoletni naročnik, pri katerem širimo portfelj blagovnih znamk, pri katerih sodelujemo, z Obijem in s Sparkasse sodelujemo štiri leta, s Fraportom, Samsungom in Mimovrste pa drugo leto. Ustvarili smo tudi zadnji dve vizualni podobi festivala kreativnosti Zlati boben. Med našimi naročniki sta tudi Petrol in Pernod Ricard s številnimi blagovnimi znamkami, kot so Jameson in Beefeater RTD ter Aperitivo Rosato Ramazzoti.

milena3

Večletno sodelovanje naročnikov z digitalnimi agencijami je vsaj po mojih opažanjih precejšnja redkost. Kako ste vi uspeli vzpostaviti tako dobre poslovne odnose, da trajajo že toliko časa?

Najpomembnejša je kakovost dela, torej, da vse, kar delamo, delamo dobro. Poleg tega ljudje delamo z drugimi ljudmi in mislim, da se energija, ki jo oddajamo, čuti in širi tudi navzven. Imamo krasne naročnike, za katere radi delamo. Ko z nekom sodeluješ več let, greš skupaj z njim tudi skozi težke čase, skupaj biješ bitke in to te zbliža. Najpomembnejša pa sta zaupanje in integriteta. Z naše strani integriteta v smislu, da bomo resnično najbolje opravili svoje delo, z naročnikove strani pa zaupanje v nas, da bomo tudi zagotovili, kar smo obljubili. Zaradi tega se spletejo bližje vezi. Sicer nisem zagovornica tega, da se v posel podaš s prijatelji, smo pa v dolgih letih sodelovanja spletli tudi marsikatero prijateljstvo.

Omenili ste že, da za kar nekaj naročnikov sodelujete na regijski ravni. Je to tudi vaš način za širjenje v tujino?

Res je, v regiji nekdanje Jugoslavije smo že močno prisotni. Vsako leto imamo več regijskih naročnikov in posledično se širi tudi naša ekipa. Že skoraj deset let imamo hrvaške in srbske partnerje, poleg tega pa smo zaposlili še dodatne ljudi – v Srbiji imamo tri zaposlene in na Hrvaškem dva –, ki za nas delajo na daljavo. Tudi sama sem veliko v Beogradu in Zagrebu.

Že skoraj vseh deset let na regijski ravni torej delamo za Renault in Dacio in četrto leto za Cockto Atlantic Grupe. Nedavno smo prevzeli skrb še za dve blagovni znamki Atlantic Grupe, in sicer za čokolado Jimmy Fantastic in Cedevito. Jimmy Fantastic je fantastična blagovna znamka, ki se je na povsem drugačen način lotila razvoja. Najprej so opredelili svojo nišo na trgu, saj na področju čokoladnih izdelkov že dolgo ni bilo nobene inovacije, potem so izvedli številne raziskave in se šele nato lotili razvoja samega izdelka. Z njihovo ekipo smo se že takoj zelo ujeli, med nami se pretaka lepa energija in zanje razvijamo zelo zanimive projekte. Pravkar smo na Diggitu dobili zlato nagrado za kampanjo ob njihovem vstopu na trgu, »Joke Arena«.

V januarju letos smo začeli delati tudi za Cedevito, ki je ena od največjih blagovnih znamk Atlantic Grupe. Čeprav nam je Cockta, ki je bila slovenska, morda bližja, pa je Cedevita resnično ogromna blagovna znamka, kar spoznavamo skozi naše delo zanjo v celotni regiji – ne torej samo v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, ampak tudi v Makedoniji, Črni gori ter Bosni in Hercegovini. Z majem smo začeli delati tudi za Nissan v treh državah, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Z obema velikima naročnikoma, skupino Renault Nissan in Atlantic Grupo, smo torej regijsko resnično močno prisotni in lahko bi rekla, da nas tam že zelo dobro poznajo. Vsa marketinška komunikacija za omenjene znamke Atlantic Grupe – Jimmy Fantastic, Cedevito in Cockto – se sicer vodi iz Zagreba in mi smo v neposredni navezavi z njihovimi ekipami.

Katere storitve pa opravljate zanje – je to še vedno večinoma komunikacija na družbenih omrežjih?

Naj ob tem najprej povem, da že dolgo časa nismo več agencija za digitalno produkcijo. Na začetku smo se sicer ukvarjali tudi z digitalno produkcijo ter razvojem spletnih strani in aplikacij, sčasoma pa smo se v večji meri specializirali za vsebino. To pomeni ustvarjanje vsebin na družbenih omrežjih, razvijanje vsebinskih strategij in snovanje kreativnih akcij. V bistvu smo kreativna agencija z digitalnim srcem. Skozi leta smo se zelo veliko prilagajali, se spreminjali in razvijali, a vsebina je pri nas glavna in iz nje izhaja vse; od tiskanih revij, zunanjega oglaševanja, prostorskih rešitev in dogodkov, ki gredo v vedno večji meri z roko v roki z digitalno komunikacijo. Naš portfelj storitev se je torej močno razširil, hkrati pa se odmaknil od digitalne produkcije. Sicer to še vedno počnemo, kot tudi digitalno oglaševanje, a to ni več naša ključna dejavnost.

Ste morda lahko še malo bolj konkretni? Ali lahko opišete tipičen način sodelovanja z določenim naročnikom?

Naše sodelovanje z naročniki se običajno začne tako, da prevzamemo skrb za njihovo komunikacijo na družbenih omrežjih. To pomeni, da naredimo celostno strategijo, dvoletno ali triletno, ki se povsem osredotoča na blagovno znamko, od tega, kako razmišlja in kako deluje. Pri mlajših blagovnih znamkah, ki še nimajo jasne identitete, to vključuje tudi razvoj blagovne znamke. Potem pa to strategijo prevedemo v konkretne objave na družbenih omrežjih, kako znamka diha, živi, komunicira. Naslednji korak so kreativne akcije, ki so v skladu s strategijo blagovne znamke in večinoma zaživijo v digitalnem okolju, a imajo potem tudi svoje offline odvode. Večino naših naročnikov zanima dolgoletno sodelovanje. Redkokdaj se zgodi, da bi bili to le enkratni projekti, saj z naročniki sodelujemo ves čas, dnevno smo v stiku. Na družbenih omrežjih je ogromno, vedno več vsebine, ki mora biti tudi vse bolj kakovostna, zato da prebije šum in pride do uporabnikov, zato se je treba z naročniki neprestano pogovarjati.

Večkrat se zgodi tudi, da predvsem večja podjetja, ki sicer imajo močno in usposobljeno ekipo za družbene medije, poiščejo našo pomoč pri strateškem delu, saj jim manjka ta vpogled.

V velikem porastu so tudi digitalne oblikovne storitve. Vsako podjetje ima svojo celostno grafično podobo in ve, kako bo njegov logotip videti na primer na kuverti, ne vedo pa, kako se bo obnašal na družbenih omrežjih; ne vedo, kako vizualno identiteto prilagoditi za na primer Instagramove storyje ali TikTok. V bistvu gre za nadgradnjo celostne grafične podobe za celotno digitalno okolje, torej digitalno oblikovno strategijo. Velik poudarek dajemo tudi razvoju vizualnih komunikacij v digitalnem okolju, posledično pa tudi krepimo ta del ekipe.

Kakšen pa je vaš pogled na kreativne natečaje? Številne agencije si namreč ne morejo privoščiti, tako s kadrovskega kot tudi s finančnega vidika, da bi sodelovale na njih.

Na javne razpise se ne odzivamo, pripravimo se samo na tiste natečaje, na katere smo povabljeni. Pa tudi teh se udeležimo glede na razpoložljivost ekipe in to, kako močno si želimo sodelovati. Na družbenih omrežjih si ves čas z blagovno znamko, ki jo zastopaš, in če je ne čutiš, ne moreš relevantno nastopati v njenem imenu. Vedno se pogovorimo z ekipo; udeležba na natečajih namreč ni odločitev nas treh, ampak je ekipna odločitev. Sicer smo na natečajih zelo uspešni, večino jih dobimo, kar pripisujem temu, da smo selektivni in da se torej odzovemo le na tiste, za katere menimo, da so nam pisani na kožo.

Do katere mere pa še nameravate pridobivati nove naročnike in širiti agencijo?

Že nekajkrat smo si rekle, da zdaj imamo pa dovolj posla, a vedno pride nova privlačna priložnost (smeh). Na neki točki smo si morale seveda priznati, da ne znamo vsega, da se ne moreš vsega naučiti iz knjig in da česa morda tudi ne zmoremo, zato smo poiskale zelo kompetentne svetovalce za poslovni razvoj, ljubljansko podjetje Amitas, ki ga vodita Franja in Jasmina Ridzi. Odlično nam svetujejo pri tem, kako obvladovati rast in se spopadati z izzivi, ki jo prinaša, kot so obvladovanje rasti, upravljanje ekipe in financiranje. Spomnim se, kako dober občutek je bil, ko sem težave, s katerimi smo se spopadale in so bile za nas zelo boleče, videla prikazane na grafu. To mi je dalo vedeti, da nismo same in da nismo edine, ki se soočamo s takšnimi težavami.

Dejstvo je, da rast podjetja vedno narekuje trg. Lahko si ustvarjaš iluzijo, da na rast lahko vplivaš sam, a to ni res. Ko pride velik naročnik, za katerega si želiš delati, ga ne boš zavrnil, ampak boš naredil vse, da posel dobiš in ga realiziral na tako kakovostni ravni, kot si jo naročnik zasluži, mi pa smo to tudi sposobni zagotoviti.

Nimamo želja rasti v neskončnost, ekipo želimo ohraniti v podobnih okvirih, kot jo imamo zdaj. Pravzaprav smo pravkar zaključili zadnjo fazo rasti, v kateri smo v zadnjega pol leta zaposlili precej ljudi, ki so se v tem času učili in navajali na delo. Pred tremi leti nas je bilo 15, zdaj nas je že 32. Rast je bila torej hitra in tako hitro ne bomo več rasli, ampak počasi in nadzorovano. Smo pa pripravljeni na vse, kar nam bo trg narekoval. V tej fazi nam je pomembnejše, da dvigujemo raven kakovosti naših storitev in da še bolj kakovostno pokrijemo hrvaški in srbski trg.

Ne bi radi izgubili tudi pozitivnega vzdušja, tega dobrega vajba, ki ga lahko občutite v naši ekipi. Mislim, da je to povezano z našo edinstveno energijo, pa tudi s tem, da smo na nek način družinsko podjetje. Tudi med drugimi člani je nekaj sorodstvenih vezi. In temu se ne bi radi odpovedali, do česar bi verjetno prišlo, če bi nas bilo preveč. Mene ne motivirajo denar in nagrade, ampak me motivira to, da grem z veseljem v službo in da z ekipo ustvarjamo projekte, na katere smo ponosni. Smo pa vedno bolj zahtevni do sebe, postavljamo si višje standarde in mene motivira tudi to, da segamo vedno višje.

Veliko lahko slišimo o pomanjkanju nadarjenih zaposlenih. Kako zagotavljate, da člani ekipe ostajajo pri vas?

Borimo se za ljudi in za to, da ostanejo pri nas. Veliko pozornosti namenjamo temu, da se pri nas dobro počutijo, res pomembno pa nam je, da imamo med seboj dobre odnose. V primerjavi z drugimi agencijami imamo zelo nizko fluktuacijo in ljudje radi ostajajo pri nas, se pa za to resnično trudimo. Ritem dela v agenciji je pač takšen, kot je; dela imamo ogromno, ki se na družbenih omrežjih praktično nikoli ne konča, zato iščemo ljudi, ki jim je takšna dinamika pisana na kožo. Torej tiste, ki uživajo v tem, da so postavljeni pred vedno nove izzive. V tej službi je nemogoče, da bi ti bilo kdaj dolgčas (smeh).

Veliko poudarka namenjamo tudi izobraževanju. Zaposlenim omogočamo udeležbo na oglaševalskih festivalih in konferencah v Sloveniji, kot so Diggit, Websi, SOF, InOrbit in Slovenska marketinška konferenca, redno hodimo na Weekend Media Festival v Rovinju in Festival Kaktus v Beogradu, pa tudi drugam v tujino, na primer na The Next Web v Amsterdamu, Social Media Week v New Yorku in Web Summit v Lizbono. Sama sicer menim, da se na tovrstnih dogodkih praviloma ne naučiš prav veliko novega, so pa dobrodošli, ker ti širijo obzorja, predstavijo trende, o katerih moramo razmišljati, ter znanje in ideje sistematizirajo. Imamo veliko internega prenosa znanja z delavnicami, večkrat povabimo zunanje predavatelje, zaposleni imajo tedensko denimo tudi tečaj hrvaščine.

Skrbimo tudi za to, da se ekipa razvija, da spremljamo karierni razvoj, da vemo, kaj jih motivira in kaj si želijo. Kar zadeva njihovo dobro počutje, pa k temu prispevajo naši lepi prostori tako v Ljubljani kot tudi v Novem mestu (smeh), masaža, ki jo imamo v pisarnah enkrat mesečno, in team buildingi, na katerih poglabljamo dobre odnose. Poleg tega imamo fleksibilen delovni čas in prihod na delo, pri čemer zaposlenim omogočamo, da nekaj tednov na leto delajo od koder koli. Zaposleni tudi vedo, da so naša vrata vedno odprta in da lahko kadar koli pridejo do nas, saj se o vsem lahko pogovorimo, kar jim prav tako veliko pomeni. Vsak se mora čutit slišanega in upoštevanega, vsak mora vedeti, da je cenjen.

milena4

Na kakšen način vodite ljudi? Kako jih motivirate za delo, ki je v agenciji zaradi dolgih delavnikov in obilice dela lahko precej stresno?

Sama prisegam na vodenje z zgledom, lead by example. Vsem nam je v veselje delati z mladimi, tudi starejši člani ekipe radi prenašajo svoje znanje na mlade. Mlade kadre poskušamo spodbuditi, da najdejo notranjo motivacijo, da se nečesa lotijo z vso zagnanostjo in zlepa ne popustijo, dokler ne naredijo nekaj najboljšega, kar lahko. Na primer, da naredijo najboljši možni profil na Instagramu za določeno ciljno skupino. Ali pa, da zasnujejo kampanjo, za katero vedo, da bo prinesla »nore« prodajne rezultate. In da predvsem razmišljajo, kako bi naredili nekaj, zaradi česar bo svet boljši ali bo nekaj premaknil v glavah ljudi. Zunanja motivacija so le bonbončki; ja, lepo je delati v lepi pisarni, fajn je imeti fajn sodelavce in se družiti z njimi, toda sam v sebi moraš najti motivacijo in željo, da daš vse od sebe. Sama imam za seboj veliko dobrih, pa tudi nekaj slabših projektov, a vse to je nujno za osebni razvoj. Zdaj po toliko letih vem, da si želim delati predvsem projekte, ki naredijo nekaj dobrega za svet. In tudi mladim izjemno veliko pomeni, če imajo priložnost delati takšne stvari. 

Ali lahko navedete kakšen primer projekta, s katerim ste »naredili nekaj dobrega za svet«, kot pravite?

Naj izpostavim Cocktino komunikacijsko platformo »Živi za svojo stvar«, ki jo je pred nekaj leti zasnovala agencija Yootree. Ta v ospredje postavlja avtentične posameznike, ki živijo svoje življenje tako, kot si želijo, in ponuja ogromno prostora za razvoj zanimivih komunikacijskih rešitev. Na tej platformi smo ustvarili že nekaj odmevnih kampanj, denimo regijsko akcijo »Tvoja ljubezen, tvoja stvar«, v katero smo vključili tri nekonvencionalne pare, in sicer Roma in belko, gospo in njenega dvajset let mlajšega fanta ter moški homoseksualni par, nastopili pa sta tudi Monika in Bruna, lezbični par iz Cocktinega televizijskega oglasa, ki sta v intervjuju govorili o svoji izkušnji izpostavitve njune ljubezni na Balkanu. Predstavili smo torej zgodbe teh parov, v katere smo vključili tudi njihove prijatelje in družinske člane, občinstvo na Instagramu pa vprašali, ali sprejemajo vse njihove ljubezni in jih tako navedli k razmišljanju. Naleteli smo na zdaj že pričakovan odziv. Ljudje, predvsem v Srbiji, pa tudi na Hrvaškem in v manjši meri tudi pri nas so se najprej odzvali zelo sovražno, predvsem zaradi homoseksualnega para in tudi zaradi Roma in belke, medtem ko se jim razlika v starosti ni zdela tako sporna. Po nekaj dnevih izlivanja sovražnih čustev pa se je zgodba obrnila in začeli smo dobivati ogromno sporočil spodbude in zahval. Neka šestnajstletnica nam je povedala, da je zaradi našega videa staršem priznala, da je lezbijka in se nam zahvalila, da je dobila priložnost za to. Druga, ki zdaj živi v Ameriki, nam je zaupala, da če bi bilo včasih, ko je še živela na Balkanu, več takšnih projektov, ji verjetno ne bi bilo treba oditi. Zaradi takšnih odzivov je to vredno početi. Ko veš, da si najstniku, ki trpi zaradi svoje domnevne drugačnosti, omogočil, da izrazi samega sebe in se ne počuti več osamljen, je to neprecenljivo. Takšni projekti povečujejo tudi zaupanje naročnika do nas, afiniteto potrošnikov do blagovne znamke, agencijski ekipi pa nudijo dokaz, da dela nekaj pomembnega za družbo. Letos smo za valentinovo nadaljevali akcijo »Tvoja ljubezen, tvoja stvar« in jo podnaslovili z »Odsledi« oziroma »Unfollow«, saj smo ljudi pozvali, naj izberejo sami sebe in »odsledijo« svojo toksično preteklost. Zanjo smo dobili tudi veliko nagrado diggit za naj digitalno kampanjo.

Tudi pri Lidlu Slovenija je precej priložnosti za tovrstne projekte, od podpore sponzorstva s paralimpijci, akcij ob rožnatem oktobru do »Korakov za tačke« in drugih, vsega tega pa se ekipa vedno loteva z navdušenjem in veliko strastjo.

Velike ambicije imamo tudi pri A1 Vajbu, paketu, namenjenem mladim, ki s svojo drugačno komunikacijo odpira možnosti za edinstvene projekte, A1 pa je že sicer izjemno aktiven na tem področju z odmevnimi družbeno odgovornimi kampanjami, kot so »Ohranimo čebele« in »Lahkonočnice«, s katerimi smo kot njihova agencija za družbene medije stalno v stiku.

Ali za svoje naročnike upravljate tudi TikTok, ki je trenutno najbolj vroče družbeno omrežje?

Na TikToku že veliko delamo,  tudi interno je to omrežje, ki ga naša ekipa največ uporablja, tudi naša agencija je prisotna s svojim profilom. Po komunikaciji na TikToku je zelo veliko povpraševanja, je pa to povsem drugačna »zver«. Deluje po drugačnih principih kot druga omrežja in naročniki se ga pogosto ustrašijo, saj menijo, da na njem ni nobenega nadzora, čemur pa se težko odpovejo. TikTok je tudi produkcijsko zahtevnejši, zahteva hitro produkcijo videovsebin, zato marsikatere znamke niso pripravljene vlagati več sredstev vanj. Mi sicer delamo TikTok za Jimmy Fantastic, nekaj kampanj smo imeli za Samsung, za Lidl smo naredili kampanjo »Študent+«, ki je imela izjemne rezultate; eden od videov je dosegel kar 4 milijone ogledov.

Zlata doba, ko si na TikToku lahko dosegel čudovite rezultate čez noč, je sicer po mojem mnenju že mimo; to je bilo pred kakšnima dvema letoma. Bomo pa na njem videvali vse več blagovnih znamk, sploh zdaj, ko bo uvedel tudi oglaševanje, saj bodo želele svoje aktivnosti podpreti še na ta način.

Glede na to, da delujete v digitalnem svetu, morate spremljati trende in jih pogosto tudi narekovati. Kako naklonjeni ste preizkušanju novih komunikacijskih kanalov? Bi lahko rekli, da ste postavljavci trendov, trendsetterji?

Poskušamo biti trendsetterji, imamo mlajše in starejše člane ekipe, in treba se je učiti tako od enih kot tudi od drugih. Mlajši vedno bolje vedo, kaj se dogaja in kateri so trendi, treba je biti radoveden, po svetu in po spletu je treba hoditi z odprto glavo. Menim, da je to, da si radoveden, najbolj pomembna stvar v tem poslu na splošno. Moraš seveda znati komunicirati, znati pisati, kreativno razmišljati, biti odgovoren, vse to drži, ampak to, da si radoveden, te žene naprej in te bo pripeljalo nekam drugam, da koplješ globlje, da iščeš še malo dlje. Radovednost je tista lastnost, ki je najbolj dragocena v naši industriji in jo tudi sama najbolj cenim, ko iščem nove ljudi.

Pri našem delu se seveda vsakodnevno srečujemo s trendi. Ves čas moramo preizkušati nove funkcionalnosti, ki jih uvajajo družbena omrežja. Ko prihajajo novi kanali, kot je bil na primer Clubhouse, smo seveda takoj »skočili« in ga preizkusili. V nas vedno utripa želja, da bi nekaj naredili prvi (smeh).

Veliko lahko slišimo o tem, da je Facebook že v zatonu, ker ga mladi ignorirajo, saj je na njem vse več starejših, podobno naj bi se obetalo Instagramu, ki sicer svoje privlačnosti trenutno še ne izgublja, če sodimo tudi po vaših uspešnih kampanjah na tem omrežju. Kakšen je vaš pogled na prihodnost omrežij, ki so danes že povsem mainstreamovska?

Doba, ki jo določeno omrežje potrebuje, da ga uporabniki posvojijo, se močno krajša. Facebook je potreboval dve leti, da je prišel do stotih milijonov uporabnikov, pri TikToku pa je to trajalo le šest mesecev. Res je, da je na Facebooku vse več starejših, kar pa ne pomeni, da ga milenijci ne uporabljajo. Le manj časa preživljajo na njem kot na drugih omrežjih. Sama Facebook uporabljam zgolj zaradi službenih zadev, zasebno na njem praktično ne preživljam časa. Moji vrstniki so razdeljeni med Facebookom in Instagramom; polovica jih je samo na Facebooku, polovica pa jih uporablja le Instagram.

Naj pri tem opozorim še na nekaj. Moramo se zavedati, da smo mi, ki delujemo v oglaševalski industriji, zgodnji posvojitelji, saj to tudi moramo biti, če želimo spremljati trende. Toda mi ne odslikavamo realnega stanja v družbi. Če torej mi menimo, da je Facebook že čisto mimo, pa realnost kaže drugače. Še vedno moramo slediti uporabnikom in opazovati njihove navade. Instagram je tako še vedno priljubljen, se pa spreminja, na njem je vedno več videovsebin, a dosegi močno padajo. TikTok je po drugi strani v porastu, a je, kot sem že omenila, njegova res zlata doba že minila.

Katera pa bo naslednja velika stvar, morda metavesolje?

To je po mojem mnenju odvisno od tega, kako hitro bo ta tehnologija vsem dovolj cenovno dostopna. Ko beremo o novih trendih, se sicer vedno zdijo abstraktni, ko pa so čez leto dni tu, pa jih dojemamo kot nekaj povsem običajnega. Zlagoma, recimo v roku dveh let, bo tudi metavesolje del našega življenja, kar pa ne pomeni, da bomo vsi doma in se popolnoma preselili v virtualni svet.

Tako kot vedno bomo v agenciji spremljali, kaj bodo delali večji, na primer Disney in Nike, potem pa videli, kaj bi mi lahko z veliko manjšimi proračuni naredili za naše naročnike. Mi je pa vsaka takšna novost izjemno vznemirljiva in rada raziskujem, kako deluje, saj nikoli ne želim živeti v nevednosti, sploh pa me vedno žene radovednost (smeh).

Kaj pa vas še navdihuje in vas poganja v življenju?

Vrednota, ki mi največ pomeni, je svoboda; svoboda razmišljanja, svoboda gibanja, premikanja. Zato najbolj začutim tiste projekte, ki se dotikajo osebne svobode ljudi. Sama se do te svobode najlažje dokopljem s potovanji, ki me vedno napolnijo z energijo. Ni nujno, da grem kam daleč, tudi krajši izleti mi veliko pomenijo, samo da se svobodno premikam (smeh). Če pa kam ne morem oditi fizično, me tja ponese glasba, ki je prav tako moja velika ljubezen. Rada poslušam glasbo, trenutno je to hiphop, in obiskujem koncerte. Veliko ljudi me sprašuje, kako se lahko skoraj vsak dan iz Novega mesta vozim v Ljubljano, a zame je ta čas najbolj dragocen. Najraje se vozim sama, da lahko poslušam glasbo na ves glas, kar me v hipu ponese v druge kraje. 

milena5

Članek je bil izvorno objavljen v tiskani reviji Marketing magazin, junij 2022, #492. Revijo lahko naročite na info@marketingmagazin.si.
493-494

Naroči se na revijo MM in prihrani do 30%!

Intervju

peter scott
03. 08. 2022

Peter Scott, podpredsednik novih medijev in inovacij v družbi Warner Bros. Discovery,…

Kot medij moraš razumeti, kaj navijači pričakujejo od tebe in jim to tudi ponuditi. Nekateri želijo vsebine gledati na telefonu, drugi na televiziji…

zletalom
01. 08. 2022

Vsak, ki rad potuje, je na družbenih omrežjih verjetno že zasledil profil Z letalom na…

Najbolj preprosto lahko našo storitev pojasnimo tako, da gre za najem nekoga, ki organizira potovanje, ki pa se izvede samostojno. Sama namreč trdno…

Rod White
30. 07. 2022

Tako pravi Rod White, glavni direktor oblikovanja v podjetju TP Vision s sedežem v…

V običajnem vsakdanjem življenju obstaja jasna povezava s tem, koliko so ljudje pripravljeni plačati za določeno blagovno znamko iz ponudbe izdelkov…

Naši avtorji